Podjemna ali avtorska pogodba?

Kadar se posamezniku ponuja možnost za dodaten zaslužek izven delovnega razmerja, ima na razpolago več možnosti, na podlagi katerih se mu ta dodatni dohodek izplača. Posameznik lahko odpre t.i. “popoldanski s.p.”, vendar je to zaradi administrativnih stroškov smiselno zgolj v primeru, da bo prejemal redne mesečne dohodke kontinuirano neko daljše časovno obdobje.

V ostalih primerih posamezniku večinoma ostane izbira med podjemno in avtorsko pogodbo. Izbira je odvisna od narave dela, koristno pa je poznati tudi njune davčne učinke. V nadaljevanju so predstavljene razlike med avtorsko in podjemno pogodbo, na podlagi katerih se bo posameznik ali izplačevalec dohodka lažje odločil, katera izmed njiju je v posameznem primeru zanj bolj primerna.

1. Pravni vidiki

a) Podjemna pogodba (pogodba o delu)

Podjemna pogodba ali pogodba o delu je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ). V 619. čl. OZ je določeno, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Iz definicije je razvidno, da je predmet pogodbe definiran precej široko, podjemna pogodba pa se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd.

b) Avtorska pogodba

Avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS (v nadaljevanju: ZASP). V 99. členu ZASP je določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti, kamor se uvrščajo zlasti:

• govorjena dela kot npr. govori, pridige, predavanja,
• pisana dela kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
• glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
• gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
• koreografska in pantomimska dela,
• fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju,
• avdiovizualna dela;
• likovna dela kot npr. slike, grafike in kipi,
• arhitekturna dela kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
• dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
• kartografska dela,
• predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Ugotovimo lahko, da je avtorska pogodba zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se namreč loči zgolj po predmetu pogodbe. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba.

2. Davčni vidiki

a) Podjemna pogodba

I. Dohodnina

Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika, zato je obdavčen v okviru dohodnine, natančneje v okviru dohodka iz zaposlitve kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo. V 38. členu Zakona o dohodnini RS (v nadaljevanju: ZDoh-2) je določeno, da dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.

Davčno osnovo predstavlja dohodek, ki je zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko posameznik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, ki so povezani z opravljanjem dela ali storitev iz podjemne pogodbe. Dejanske stroške lahko posameznik uveljavlja samo na podlagi ustreznih dokazil (računov, potrdil itd.) v okviru ugovora zoper informativni izračun dohodnine. Izplačevalec dohodka je zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove ob izplačilu dohodka.

II. Socialni prispevki

ZPIZ-2 nekaterim podjemnikom nalaga plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka od bruto zneska pogodbe. Podjemniki pa morajo plačevati tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka od bruto zneska pogodbe.

Naročnik mora obračunati tudi 8,85 odstoten prispevek za pokojninsko zavarovanje in prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53%.

III. Primer obdavčitve dohodka iz podjemne pogodbe

V nadaljevanju je predstavljen primer obdavčitve podjemne pogodbe:

* v pogodbi je dogovorjen bruto znesek

b) Avtorska pogodba

I. Dohodnina

Dohodek iz avtorske pogodbe se prav tako kot dohodek iz podjemne pogodbe obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo. Glede davčne osnove ter normiranih in dejanskih stroškov velja enako kot pri podjemni pogodbi. Izplačevalec dohodka je zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove, ki se vključuje v dohodnino.

II. Socialni prispevki

Avtorska pogodba bo obremenjena tudi s plačilom prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotkov od bruto dohodka, ki bo padel na ramena avtorja ter 0,53 odstotkov od bruto dohodka, ki ga bo plačal naročnik (izplačevalec dohodka).

Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju določa plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) v višini 15,5 odstotkov bruto dohodka s strani avtorja. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se bodo tako plačevali s strani delodajalca, kot je to urejeno že v veljavni zakonodaji (8,85 odstotkov) ter s strani avtorja, tj. 15,5 odstotkov od bruto dohodka.

III. Primer obdavčitve dohodka iz avtorske pogodbe

V nadaljevanju je predstavljen primer obdavčitve avtorske pogodbe:

* v pogodbi je dogovorjen bruto znesek

3. Zaključek

Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da je davčno breme pri podjemni pogodbi za izplačevalca dohodka višje kot pri avtorski pogodbi. V skladu s tem je bolj smiselno, da se, kjer narava delu ustreza definiciji iz ZASP, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba. Pri tem je potrebno biti pozoren, ali lahko predmet pogodbe opredelimo kot avtorsko delo oziroma, da lahko to zagovarjamo v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora. Kadar presodimo, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da sklenemo podjemno pogodbo.