Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula
Velikokrat v praksi enačimo izraza konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula, kar je narobe. V nadaljevanju si bomo pogledali razliko in specifike enega in drugega določila.
Začnimo s primerom: Podjetje x, ki se ukvarja z raziskovanjem trga in javnega mnenja v zvezi z gledanostjo nekaterih TV programov, zaposluje delavca Francija. Franci za časa trajanja delovnega razmerja pri tem podjetju honorarno dela tržne raziskave še za podjetje y, ki se prav tako ukvarja z raziskovanjem trga na področju medijev. Postavlja se vprašanje: Ali Franci krši konkurenčno prepoved?
Odgovor je – da.
Kršitev konkurenčne prepovedi
Zakaj jo krši? Bistvo konkurenčne prepovedi je v tem, da je obveznostnega značaja, saj jo določa že zakon, kar pomeni, da se avtomatično razteza na vse delavce v delovnem razmerju, pomeni pa tudi, da delavci ne smejo za svoj ali za tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili zanj konkurenco, razen če delodajalec za to da pisno soglasje. Pri tej zakonski definiciji moramo biti pozorni na dva elementa, in sicer na opravljanje del in poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec (in ne zgolj formalno, tako da ima tako dejavnost vpisano v register, a je v praksi ne opravlja) in na dejstvo, da mora taka dejavnost delodajalcu predstavljati konkurenco.
To pomeni, da mora biti podjetje, za katerega Franci honorarno opravlja tržne raziskave, konkurenčno podjetju, v katerem je Franci sicer zaposlen, denimo v tem smislu, da tudi to drugo podjetje opravlja tržne raziskave na področju medijev, ne pa denimo na področju trgovine z živili. Ker podjetje x, kjer je Franci zaposlen, počne prav to, torej opravlja tržne raziskave za določene medije, je jasno, da Franci s tem, ko istovrstno dejavnost opravlja za drugo podjetje, pa čeprav le občasno, krši konkurenčno prepoved.
Konkurenčno prepoved med trajanjem zaposlitve ureja 39. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ker gre za zakonsko, ne dogovorjeno obveznost, delavcu zanjo ne pripada posebno plačilo – šteje se, da je zajeta že v redni plači. Če delavec konkurenčno prepoved krši, lahko delodajalec od njega zahteva povrnitev škode, in sicer v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za kršitev, oziroma najkasneje v treh letih od dokončanja dela ali sklenitve posla.
Primer nepremičninskega posredovanja
Poglejmo še en primer. Delavec Jaka je bil zaposlen pri podjetju xx, ki se ukvarja z nepremičninskim posredovanjem. Delodajalec mu je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dal v podpis pogodbo s konkurenčno klavzulo, v skladu s katero Jaka še dve leti po sporazumnem prenehanju zaposlitve pri tem podjetju ne bo smel opravljati dejavnosti nepremičninskega posredovanja pri drugih nepremičninskih agencijah.
Jaka je čez nekaj mesecev res prekinil delovno razmerje v podjetju xx in se zaposlil v podjetju yy, ki se prav tako ukvarja z nepremičninskim posredovanjem. Delodajalec xx ve, da je z Jakom podpisal konkurenčno klavzulo in je jezen, ker naj bi jo ta prekršil, zato ga toži in uveljavlja odškodnino iz naslova kršitve konkurenčne klavzule. Jaka se brani s tem, da ni kršil konkurenčne klavzule, saj pri novem delodajalcu ni izkoristil poslovnih znanj, ki jih je pridobil pri prvem delodajalcu.
Je Jaka kršil konkurenčno klavzulo?
Odgovor je – ne.
Veljavnost konkurenčne klavzule
Medtem ko je za konkurenčno prepoved značilno, da se razteza na vse delavce v delovnem razmerju in da velja že po zakonu, ne glede na to, ali je zapisana v pogodbi o zaposlitvi (delavec lahko konkurenčno delo opravlja le s pisnim soglasjem delodajalca), je konkurenčna klavzula drugačnega značaja. Bistvo pri njej je, da je fakultativne (dogovorne) narave, kar pomeni, da velja le, če sta se pogodbeni stranki o njej izrecno dogovorili.
Tudi v primeru dogovora konkurenčna klavzula velja le v nekaterih, z zakonom točno določenih primerih – velja le po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in se lahko dogovori samo tedaj, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Toda Jaka je podpisal konkurenčno klavzulo in je verjetno pri prvem delodajalcu res pridobil kakšna poslovna znanja. Zakaj torej ni kršil konkurenčne klavzule?
Zato, ker je uspel dokazati, da poslovnih znanj, ki jih je uporabil pri delodajalcu yy (denimo poznavanje nepremičninskega trga, zakonodaje s tega področja, priprave pravnih aktov) ni pridobil pri delodajalcu xx, ampak že prej, ko se je izučil za nepremičninskega agenta in ko je delal v svojem podjetju. Ker je to dokazal, je delodajalec xx tožbo tudi izgubil. Zakon namreč dovoljuje konkurenčno klavzulo le, kadar delavec pri delu pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, mora pa biti določena tudi z razumnimi časovnimi omejitvami in ne sme izključiti primerne zaposlitve delavca; sodišče vsak primer presoja posebej.
Konkurenčno klavzulo ureja 40. člen ZDR-1. Veljati sme največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Dogovoriti se jo sme le pisno v pogodbi o zaposlitvi, in sicer samo za primere prenehanja s sporazumom, redne odpovedi delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu (razen izredne odpovedi iz šeste alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1). V pogodbi za določen čas je mogoča le pri vodilnih delavcih, poslovodnih osebah, prokuristih ali projektnem delu. Določena mora biti z razumnimi časovnimi omejitvami in ne sme izključiti primerne zaposlitve delavca.
Nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Spoštovanje konkurenčne klavzule tudi ni zastonj. Potrebno je namreč vedeti, da mora delodajalec delavcu za spoštovanje konkurenčne klavzule plačati nadomestilo za spoštovanje take klavzule, katerega višina ne sme biti nižja od tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora dogovorjeno mesečno nadomestilo plačevati ves čas trajanja konkurenčne klavzule.
Nadomestilo delavcu pripada, če bi spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogočalo pridobitev zaslužka, primerljivega njegovi prejšnji plači, kar je v praksi običajno. Pomembno je tudi, da mora biti višina nadomestila določena že v sami pogodbi o zaposlitvi – če je pogodba ne opredeli, konkurenčna klavzula sploh ne velja (41. člen ZDR-1).
Vidimo torej, da konkurenčna prepoved na eni in konkurenčna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega »testa«. Medtem ko se večina strokovnjakov strinja, da je konkurenčna prepoved legitimno zakonsko določilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da mu vmes »ne skače čez plot«, pa so mnogi mnenja, da je konkurenčna klavzula spornejša, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato je prav, da se uporablja omejeno in le v upravičenih primerih.
Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula: primerjava po ZDR-1
Najpomembnejše razlike med obema institutoma so povzete v tabeli, podlaga pa so 39. do 42. člen Zakona o delovnih razmerjih.
| Vidik | Konkurenčna prepoved | Konkurenčna klavzula |
|---|---|---|
| Kdaj velja | med trajanjem delovnega razmerja | po prenehanju pogodbe o zaposlitvi |
| Dogovor | ni potreben, velja po zakonu; izjema je pisno soglasje delodajalca | potreben, pisno v pogodbi o zaposlitvi; sicer se šteje, da ni dogovorjena |
| Trajanje | do prenehanja delovnega razmerja | največ dve leti po prenehanju |
| Nadomestilo | ne | najmanj tretjina povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih; če ni določeno v pogodbi, klavzula ne velja |
| Izjema in prenehanje | pisno soglasje delodajalca | prenehanje s sporazumom; če delavec odpove zaradi hude kršitve delodajalca, v enem mesecu pisno izjavi, da ni vezan |
| Kršitev | povrnitev škode v treh mesecih od vednosti oziroma treh letih od dokončanja dela ali posla | po pogodbi in splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti |
Pri klavzuli je torej odločilno, kaj je zapisano v pogodbi o zaposlitvi: brez pisne oblike, določenega nadomestila in razumne časovne omejitve delavca ne zavezuje. Besedilo zakona je na Uradnem listu RS (izvirno besedilo).
Pogosta vprašanja
Ali je konkurenčna klavzula veljavna, če pogodba ne določa nadomestila?
Ne. Če pogodba o zaposlitvi ne določi denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, klavzula sploh ne velja (41. člen ZDR-1).
Ali konkurenčna prepoved velja tudi, če je delavec posebej ne podpiše?
Da. Konkurenčna prepoved velja avtomatično za vse delavce v delovnem razmerju, saj jo določa neposredno zakon (39. člen ZDR-1), ne glede na to, ali je izrecno zapisana v pogodbi o zaposlitvi. Delavec sme konkurenčno delo opravljati le s pisnim soglasjem delodajalca.
Koliko časa lahko velja konkurenčna klavzula?
Konkurenčna klavzula lahko velja največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Ali lahko delavec konkurenčno delo opravlja, če se delodajalec strinja?
Da. Zakon prepoveduje konkurenčno delo med zaposlitvijo le brez pisnega soglasja delodajalca (39. člen ZDR-1), zato je soglasje treba pridobiti pisno.
Pri katerih razlogih za prenehanje zaposlitve se lahko dogovori konkurenčna klavzula?
Najdlje za dve leti in le za prenehanje s sporazumom, redno odpoved delavca, redno odpoved delavcu iz krivdnega razloga ali izredno odpoved delavcu, razen iz šeste alineje prvega odstavka 110. člena (40. člen ZDR-1).
Kdaj konkurenčna klavzula preneha veljati?
Ko se delavec in delodajalec sporazumno dogovorita o prenehanju, ali ko delavec odpove pogodbo zaradi hude kršitve delodajalca in v enem mesecu od prenehanja pogodbe prejšnjemu delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s klavzulo (42. člen ZDR-1).
Sorodne vsebine
- Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja
- Kateri so elementi delovnega razmerja?
- Pogodba o nerazkritju informacij (NDA)
VIR: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS
