Končni strošek delodajalca je pri delu prek pogodbe o zaposlitvi in prek študentske napotnice različen. (Vir slike: Pixabay)
Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki pravi, da je sklenitev delovnega razmerja, kot drugi posli, dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje. Volja je torej nujen element sklenitve delovnega razmerja – v delo namreč ne smemo biti prisiljeni.
Delovno razmerje ZDR-1 definira kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Podrobneje o teh pogojih pišemo v članku o elementih delovnega razmerja.
Kaj urejata sklenitev in prekinitev delovnega razmerja
Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja je urejena predvsem v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa pogoje za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi in vseh 7 zakonsko urejenih načinov, na katere lahko delovno razmerje preneha. Pravilna sklenitev in prekinitev delovnega razmerja varujeta tako delavca kot delodajalca pred nepotrebnimi delovnopravnimi spori.
Sklenitev delovnega razmerja
Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delo javno objaviti (rok za prijavo ne sme biti krajši od treh delovnih dni). Delavce, ki so pri njem zaposleni za določen čas ali s krajšim delovnim časom, pa mora o prostih delih oziroma o javni objavi pravočasno pisno obvestiti na običajen način (25. člen ZDR-1). ZDR-1 v 26. členu našteva tudi izjeme, ko se pogodba o zaposlitvi lahko sklene brez javne objave delovnega mesta.
Delodajalec v postopku izbire kandidata ne sme kršiti načela prepovedi diskriminacije glede na katerokoli osebno okoliščino kandidata, ki ni v neposredni zvezi z razpisom za delovno mesto.
V postopku izbire delavca lahko delodajalec od kandidatov zahteva različna dejanja, kot so udeležba na razgovoru, pošiljanje motivacijskih pisem ali krajših pisnih sestavkov. Tudi na razgovoru lahko delodajalci sprašujejo zgolj vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje dela, pri sklepanju pogodbe pa ne smejo zahtevati osebnih podatkov in podatkov glede družinskega statusa ter glede načrtovanja družine, razen če je to v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
Delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled, preden skleneta pogodbo o zaposlitvi, ter ga mora obvestiti o pogojih dela in vseh z delom povezanih tveganjih.
Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Delavec ima možnost, da pogodbo preuči in se seznani z njeno vsebino, preden se zaveže prevzeti pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Če delavcu pisna pogodba o zaposlitvi ni izročena, jo lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva od delodajalca in uveljavlja sodno varstvo.
Pogodba o zaposlitvi
Pogodbo o zaposlitvi smejo skleniti osebe, ki so dopolnile 15 let; pogodba z osebo, mlajšo od 15 let, je nična.
V pogodbi se določita delo, ki mora biti dopustno, mogoče in zakonito, ter plačilo, ki mora biti ustrezno.
Bistveni elementi pogodbe o zaposlitvi, ki so v celoti našteti v 31. členu ZDR-1, so predvsem podatki o strankah, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, način izrabe letnega dopusta, določilo, ali gre za zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom, in drugi podatki, navedeni v zakonu.
Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki (17. člen ZDR-1). Če stranki pisne pogodbe nista sklenili ali v njej niso izražene vse sestavine iz 31. člena ZDR-1, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Zakon pa za nekatere primere izrecno določa pisno obliko ali posledico njene odsotnosti:
- Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora poleg ostalih sestavin vsebovati čas, za katerega je sklenjena, in razlog za sklenitev za določen čas (31. člen ZDR-1); sklene se jo lahko le v zakonsko naštetih primerih (54. člen). Če je sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če delavec ostane na delu po poteku časa, se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1),
- Konkurenčna klavzula, ki delavcu prepoveduje opravljati delo za konkurenčno podjetje in velja za čas po zaposlitvi, mora biti dogovorjena pisno v pogodbi o zaposlitvi; če ni v pisni obliki, se šteje, da ni dogovorjena (40. člen ZDR-1),
- Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva, ki sicer ni pogodba o zaposlitvi, mora biti sklenjena v pisni obliki (124. člen ZDR-1).
Pisnost je pomembna, saj se s tem varuje delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju. S tem se poveča obveščenost o pravicah in obveznostih, posledično pa se olajšuje dokazovanje in preprečujejo delovnopravni spori.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1). Če delavcu pisna pogodba ni izročena, ima na voljo dve možnosti:
- Prva možnost je, da delavec delodajalca opozori na kršitev in zahteva sodno varstvo. Ta možnost ni časovno omejena na čas pred pričetkom delovnega razmerja, ampak jo ima delavec ves čas trajanja delovnega razmerja.
- Druga možnost pa je, da delavec počaka, da preteče čas, za katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno, in zahteva neposredno sodno varstvo, ki mu bo med drugim omogočilo transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
Po sklenitvi pogodbe in preden delavec nastopi z delom, ga mora delodajalec prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Razlikovanje pogodbe o zaposlitvi od podjemne in mandatne pogodbe
Pogodbo o zaposlitvi je treba razlikovati od pogodbe o delu (podjemne pogodbe) in mandatne pogodbe. Pri pogodbi o delu se podjemnik zaveže za določen rezultat, ne za daljše opravljanje dela. Če nastane spor o podlagi za opravljanje dela, se presoja, ali so bili prisotni elementi delovnega razmerja. Sodišče lahko presodi, da je prišlo do dejanskega delovnega razmerja, in delavcu prizna delovnopravno varstvo, čeprav a priori ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, ampak druga, civilnopravna pogodba.
Prekinitev delovnega razmerja
Vprašanje prekinitve delovnega razmerja je zaradi ekonomskih in socialnih posledic zelo občutljivo z vidika delavca, delodajalca in celotne družbe. Sistem si zato prizadeva doseči čim višjo stopnjo varstva ob izgubi zaposlitve, hkrati pa ohranjati razumno mero fleksibilnosti za delodajalce.
Delovno razmerje lahko preneha na številne različne načine, ki so opisani v 77. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Odpoved, ki je lahko redna ali izredna, je najbolj pogosta oblika prekinitve delovnega razmerja, poleg tega pa poznamo tudi prekinitev s sporazumom, potekom časa, sodbo sodišča in druge.
| Način prenehanja | Kdaj se uporabi | Posledice za delavca |
|---|---|---|
| Redna odpoved | Delodajalec lahko poda redno odpoved delavcu, če obstaja utemeljen razlog: razlog nesposobnosti, krivdni razlog, poslovni razlog, neuspešno opravljeno poskusno delo ali razlog za nezmožnost za delo zaradi invalidnosti. Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitki in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če bi bilo neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Delavec lahko redno odpove brez obrazložitve. |
Odpovedni rok je odvisen od tega, kdo odpoveduje, iz katerega razloga in kako dolgo je delavec zaposlen (15 ali 30 dni pri odpovedi delavca; pri odpovedi delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti 15 dni do enega leta zaposlitve in nato naraščajoče; 15 dni pri krivdnem razlogu; 7 dni pri neuspešnem poskusnem delu). Namesto odpovednega roka se lahko stranki pisno dogovorita o ustreznem denarnem povračilu. Odpoved mora biti v pisni obliki. Delodajalec lahko delavcu ponudi tudi odpoved s ponudbo nove pogodbe. Odpravnina pripade delavcu, ki je bil odpovedan zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. |
| Izredna odpoved | Izredna odpoved je mogoča le, kadar je podan eden izmed v zakonu taksativno naštetih razlogov in so podane okoliščine, ki onemogočajo delo do izteka odpovednega roka. Odpove lahko delodajalec ali delavec. | Ni odpovednega roka; odpravnina pripada delavcu, ki izredno odpove zaradi kršitev delodajalca iz 111. člena ZDR-1 (odpravnina kot pri redni odpovedi iz poslovnih razlogov in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka); pri izredni odpovedi delodajalca zakon odpravnine ne predvideva. Odpoved mora biti v pisni obliki. |
| Sporazum | Delavec in delodajalec skleneta sporazum o prekinitvi, ki mora biti v pisni obliki in mora odražati resnično voljo strank, sicer je neveljaven. | Zakon ob sporazumu odpravnine ne predpisuje (108. člen jo veže na poslovni razlog ali razlog nesposobnosti), zato se stranki o pravicah dogovorita v sporazumu. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o pravicah z naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. |
| Sodba sodišča | Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe nezakonito, nadaljevanje delovnega razmerja pa glede na vse okoliščine in interes obeh strank ni več mogoče; predlog lahko poda delavec ali delodajalec. | Denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. |
| Postopek likvidacije ali stečaja | Prekinitev ne nastopi s samim pričetkom postopka, temveč v primeru, da stečajni ali likvidacijski upravitelj oceni, da je to potrebno. | V stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije 15-dnevni odpovedni rok (104. člen); pri potrjeni prisilni poravnavi in v drugih primerih prenehanja delodajalca 30-dnevni (105. in 107. člen). Delavci imajo pravico do odpravnine (106. in 107. člen). |
| Potek časa | Kadar je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. | Ni odpovednega roka, odpravnina pa je, razen v nekaterih primerih, naštetih v zakonu (79. člen ZDR-1). |
| Smrt delodajalca | Pogodba preneha veljati s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik (80. člen ZDR-1). | Ni odpovednega roka in odpravnine. |
| Po samem zakonu | Ko delavcu postane pravnomočna odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine, ali ko preneha veljati delovno dovoljenje tujca ali osebe brez državljanstva (119. člen ZDR-1). |
Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja tako sodita med temeljna področja delovnega prava, ki ju mora poznati vsak delodajalec in delavec.
Ne glede na izbrani način prenehanja velja, da naj sklenitev in prekinitev delovnega razmerja, kjer je le mogoče, potekata v pisni obliki – to obema stranema olajša dokazovanje v morebitnem sporu.
Odpovedni roki po ZDR-1
Dolžina odpovednega roka je odvisna od tega, kdo odpoveduje, iz katerega razloga in kako dolgo je delavec zaposlen pri delodajalcu. Spodnja tabela povzema 94. člen Zakona o delovnih razmerjih.
| Primer odpovedi | Odpovedni rok |
|---|---|
| Neuspešno poskusno delo (delavec ali delodajalec) | 7 dni |
| Redna odpoved delavca, do enega leta zaposlitve | 15 dni |
| Redna odpoved delavca, od enega leta zaposlitve | 30 dni (z dogovorom daljši, vendar največ 60 dni) |
| Delodajalec, poslovni razlog ali razlog nesposobnosti, do enega leta zaposlitve | 15 dni |
| Delodajalec, poslovni razlog ali razlog nesposobnosti, od enega do dveh let | 30 dni, nato naraščanje z delovno dobo |
| Delodajalec, krivdni razlog | 15 dni |
Rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (95. člen), odpoved pa mora biti vedno v pisni obliki (87. člen). Besedilo zakona je v Uradnem listu RS (izvirno besedilo).
Pogosta vprašanja
Ali je pisna pogodba o zaposlitvi vedno obvezna?
Pisna oblika je splošna zahteva (17. člen ZDR-1), vendar njena odsotnost ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Posebej mora biti pisno dogovorjena konkurenčna klavzula, pisno pa mora biti sklenjena tudi pogodba o volonterskem pripravništvu.
Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo?
Pri redni odpovedi velja odpovedni rok (praviloma najmanj 15 dni, pri neuspešnem poskusnem delu sedem dni) in mora obstajati utemeljen razlog (razen če odpove delavec), pri izredni odpovedi pa odpovednega roka ni, saj gre za primere, ko okoliščine onemogočajo nadaljevanje dela do izteka odpovednega roka.
Kaj se zgodi, če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki?
Pisna oblika sama po sebi ne vpliva na veljavnost pogodbe, delavec pa lahko od delodajalca kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva pisno pogodbo in sodno varstvo. Če je pogodba za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
Kolikšen je odpovedni rok, ko delavec sam redno odpove pogodbo?
Do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega leta zaposlitve 30 dni. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši rok, vendar ne daljši od 60 dni (94. člen ZDR-1).
Koliko znaša odpravnina ob odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti?
Osnova je povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu pri več kot enem letu do deset let, 1/4 osnove pri več kot deset do 20 letih in 1/3 osnove pri več kot 20 letih. Odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače (108. člen ZDR-1).
V kolikšnem času mora delodajalec podati izredno odpoved?
Najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (109. člen ZDR-1). Pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor (85. člen).
Sorodne vsebine
- Kateri so elementi delovnega razmerja?
- Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
- Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?
VIRI:
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD)
