Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja

Delovno razmerje nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je sporazum med delavcem in delodajalcem, na podlagi katerega delavec opravlja delo za delodajalca. Cilj delovnega razmerja je zagotavljanje usklajenega delovnega procesa, splošno gledano pa tudi dolgoročno zmanjševanje brezposelnosti.
Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja

Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja. (Vir slike: Bigstockphoto)

Sklenitev delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki pravi, da je sklenitev delovnega razmerja, kot drugi posli, dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje. Volja je torej nujen element sklenitve delovnega razmerja, v delo namreč ne smemo biti prisiljeni.

Sklenitev delovnega razmerja

Delodajalci (DD) morajo o prostem delovnem mestu najprej obvestiti svoje delavce, ki so zaposleni za določen čas ali s krajšim delovnim časom, pravočasno in na vidnem mestu. ZDR– 1 v 26. členu našteva tudi izjeme, ko se pogodba o zaposlitvi lahko sklene brez javne objave delovnega mesta.

DD v postopku izbire kandidata ne sme kršiti načela prepovedi diskriminacije. Vsak kandidat za razpisano delovno mesto, ki meni, da je prišlo do kršitve tega načela ima na voljo 30 dni za vlaganje zahtevka za neposredno sodno varstvo. Ta prekluzivni rok prične teči z dnem prejema obvestila o zavrnitvi na razpisu za delovno mesto.

V postopku izbire delavca lahko delodajalec od kandidatov zahteva različna dejanja, kot so udeležba na razgovoru, pošiljanje motivacijskih pisem ali krajših pisnih sestavkov. Predhodni preizkus mora biti opravljen pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, saj v tem primeru ne gre za poskusno delo. Bistveno je, da se vsa dejanja nanašajo na vprašanje sposobnosti za opravljanje razpisanega dela, ne pa na morebitne druge spretnosti ali življenjske okoliščine. Tudi na razgovoru lahko delodajalci sprašujejo zgolj vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje dela, pri sklepanju pogodbe pa ne sme zahtevati osebnih podatkov in podatkov glede družinskega statusa ter glede načrtovanja družine, razen če je to v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled, preden skleneta pogodbo o zaposlitvi ter ga obvestiti o pogojih dela in vsemi z delom povezanimi riziki.

Najkasneje tri dni pred sklenitvijo pogodbe, mora delodajalec poslati delavcu predlog pogodbe o zaposlitvi. Delavec ima možnost, da pogodbo preuči in se seznani z njeno vsebino, preden se zaveže prevzeti pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Predlog pogodbe o zaposlitvi ne ustvari nobenih pravnih obveznosti za delodajalca (npr. obveznost zaposliti delavca), niti pravnih pravic za delavca (pravica biti zaposlen pri delodajalcu). Temu vsled delavec nima na voljo sodnega varstva oziroma predlog pogodbe o zaposlitvi ne more biti podlaga za tožbeni zahtevek.

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Pogodba o zaposlitvi

Pogodbo o zaposlitvi lahko sklenejo zgolj poslovno sposobne osebe, najnižja dovoljena starost pa je 15 let, za delo na ladji pa 16 let.

V pogodbi se določita delo, ki mora biti dopustno, mogoče in zakonito, ter plačilo, ki mora biti ustrezno.

Bistveni elementi pogodbe o zaposlitvi, ki so v celoti našteti v 31. členu ZDR -1 so podatki o strankah, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, čas, za katerega je bila sklenjena Pogodba o zaposlitvi, način izrabe letnega dopusta, določilo, ali gre za zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom in drugi, naštete v zakonu.

Pogodba o zaposlitvi mora biti načeloma sklenjena v pisni obliki. Gre za deklaratoren element, kar pomeni, da pomanjkanje pisne oblike ne vpliva na veljavnost delovnega razmerja. Bistveno je, da je med delavcem in delodajalcem prišlo do soglasja o bistvenih elementih pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru velja domneva obstoja delovnega razmerja. Vendar pa je v nekaterih primerih pisnost pogodbe o zaposlitvi nujna.

  • Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora biti zaradi določljivosti trajanja nujno sklenjena v pisni obliki, poleg vseh bistvenih sestavin pa mora vsebovati določen ali določljiv čas trajanja pogodbe in zakonski razlog za sklenitev pogodbe za določen čas, sicer se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,
  • Konkurenčna klavzula, ki delavcu prepoveduje opravljati delo za konkurenčno podjetje in velja za čas po zaposlitvi mora biti izrecno zapisana, ne glede na trajanje delovnega razmerja,
  • Pogodba o volonterskem pripravništvu, ki sicer ni pogodba o zaposlitvi, mora biti sklenjena v pisni obliki.

Pisnost je pomembna, saj se s tem varuje delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju. S tem se namreč poveča obveščenost o pravicah in obveznostih, posledično pa se s tem olajšuje dokazovanje in preprečujejo delovnopravni spori.

V primeru, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki, gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru ima delavec na voljo dve možnosti.

  • Prva možnost je, da delavec delodajalca opozori na kršitev in zahteva sodno varstvo. Ta možnost ni časnovno omejena na čas pred pričetkom delovnega razmerja, ampak jo ima delavec ves čas trajanja delovnega razmerja.
  • Druga možnost pa je, da delavec enostavno počaka, da preteče čas, za katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno in zahteva neposredno sodno varstvo, ki mu bo med drugim omogočilo transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Po sklenitvi in preden delavec nastopi z delom, ga mora delodajalec prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Razlikovanje pogodbe o zaposlitvi od podjemne pogodbe in mandatne pogodbe:

Pogodbo o zaposlitvi je potrebno razlikovati od pogodbe o delu (podjemne pogodbe) in mandatne pogodbe. Pri pogodbi o delu se podjemnik zaveže za določen rezultat, ne za daljše opravljanje dela. V kolikor nastane spor o podlagi za opravljanje dela, se presoja, ali so bili prisotni elementi delovnega razmerja. Sodišče lahko presodi, da je prišlo do dejanskega delovnega razmerja in delavcu prisodi delovnopravno varstvo, čeprav a priori ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, ampak druga, civilnopravna pogodba.

Prekinitev delovnega razmerja

Vprašanje prekinitve delovnega razmerja  je zaradi ekonomskih in socialnih posledic zelo občutljivo z vidika delavca, delodajalca in celotne družbe. Sistem si zato prizadeva doseči čim višjo stopnjo varstva ob izgubi zaposlitve, hkrati pa ohranjati razumno mero fleksibilnosti za delodajalce.

Delovno razmerje lahko preneha na številne različne načine, ki so opisani v 77. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – 1). Odpoved, ki je lahko redna ali izredna, je najbolj pogosta oblika prekinitve delovnega razmerja, poleg tega pa poznamo tudi prekinitev s sporazumom, potekom časa, sodbo sodišča in druge.

NAČIN PRENEHANJA
Redna odpoved DELODAJALEC lahko poda redno odpoved delavcu, če obstaja utemeljen razlog: razlog nesposobnosti, krivdni razlog, poslovni razlog ali razlog za nezmožnost za delo zaradi invalidnosti. V nekaterih primerih mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor pred odpovedjo.

DELAVEC lahko redno odpove brez obrazložitve.

Odpovedni rok je odmerjen glede na trajanje delovnega razmerja in znaša najmanj 15 dni.

Namesto odpovednega roka ima delavec na voljo denarno povračilo.

Odpoved mora biti v pisni obliki.

Delodajalec lahko delavcu ponudi tudi odpoved s ponudbo nove pogodbe.

Odpravina pripade delavcu, ki je bil odpovedan zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.

Izredna odpoved Izredna odpoved je mogoča le, kadar je podan eden izmed v zakonu taksativno naštetih razlogov in so podane okoliščine, ki onemogočajo delo do izteka odpovednega roka.

Odpove lahko delodajalec ali delavec.

Ni odpovednega roka, odpravnina pa je na voljo le, če odpove delavec.

Odpoved mora biti v pisni obliki.

Sporazum Delavec in delodajalec skleneta sporazum o prekinitvi, ki mora biti v pisni obliki in mora odražati resnično voljo strank, sicer je neveljaven. Delavec nima pravice do nadomestila, ostale pravice pa se dogovorita v sporazumu. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o pravicah z naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Sodba sodišča Če sodišče ugotovi, da je bila odpoved nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja. Denarna odškodnina v višini do 18 mesečnih plač.
Postopek likvidacije ali stečaja Prekinitev ne nastopi s samim pričetkom postopka, temveč v primeru, da stečajni ali likvidacijski upravitelj oceni, da je to potrebno. 15-dnevni odpovedni rok in pravica do odpravnine.
Potek časa Kadar je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa za katerega je bila sklenjena. Ni odpovednega roka, odpravnina pa je, razen v nekaterih primerih, naštetih v zakonu (79. člen ZDR-1).
Smrt delodajalca Kadar je delodajalec fizična oseba, ki opravlja dejavnost, vezano na njegovo osebo (npr. detektiv, dirigent). Ni odpovednega roka in odpravnine.
Po samem zakonu Kadar je pri delavcu ugotovljena invalidnost prve stopnje, ali pa pri tujcih, ki jim poteče delovno dovoljenje.

Viri:

  • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR–1)
  • Konvencije Mednarodne Organizacije Dela MOD)
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Bom prej dobil službo, če oblečem Armani obleko?

Bom prej dobil službo, če oblečem Armani obleko?

Oblecite se za službo, ki jo želite, ne za tisto, ki jo že imate. Uredite se, v oblekah se počutite dobro in delajte učinkovito. Karieristom so te besede znane že nekaj let, ki pa niso brez pomena. Temu je že večkrat prikimala tudi znanost, nazadnje ravno pred dnevi. Preberite več >>

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno oziroma kakšno drugo pogodbo. Preberite več >>

Kako voditi postopek zaposlovanja in izbrati pravega kandidata?

Kako voditi postopek zaposlovanja in izbrati pravega kandidata?

Da bi vaše podjetje uspešno delovalo, je ključnega pomena, da zaposlite prave ljudi. Kako voditi sam postopek zaposlovanja in kako med vsemi prijavami izbrati tiste kandidate, ki bi najbolj ustrezali zahtevam delovnega mesta, ter med njimi na razgovoru izbrati najboljšega? Preberite več >>

Pravne zanke pri zaposlovanju in odpuščanju

Pravne zanke pri zaposlovanju in odpuščanju

Zaposlovanje in odpuščanje se slej ko prej znajde na repertoarju delovnih nalog slehernega podjetnika. Pri tem se mora slednji kot delodajalec zavedati, da je delovna zakonodaja nekoliko bolj naklonjena delavcu, saj se ta smatra kot šibkejša stranka v delovnem razmerju. Preberite več >>

Želite obdržati svoje zaposlene? Ne storite naslednjih napak

Želite obdržati svoje zaposlene? Ne storite naslednjih napak

Direktorji in vodje oddelkov v podjetjih se pogosto pritožujejo, da jih njihovi najboljši kadri zapuščajo. Pri tem iščejo različne razloge in izgovore, saj se ne želijo soočiti s preprostim dejstvom: ljudje ne zapustijo službe, temveč svoje nadrejene. Preberite več >>

Kako uspešni direktorji izbirajo nove kadre?

Kako uspešni direktorji izbirajo nove kadre?

Uspešni direktorji in kadroviki nimajo časa za nesmiselna vprašanja, ki jim ne bodo razkrila ničesar o potencialnih kandidatih za delovno mesto. Vodenje razgovorov za službo obvladajo do potankosti, pri končni odločitvi pa ima pogosto najpomembnejšo vlogo eno samo vprašanje. Preberite več >>

Katera vprašanja zastavijo najboljši kandidati za delo?

Katera vprašanja zastavijo najboljši kandidati za delo?

Samo pomislite – kolikokrat ste kandidatu za delo že zastavili vprašanje: "Ali imate morda še vi kakšno vprašanje?" Skoraj vedno to vprašanje predstavlja izgubo časa, saj kandidat ne bo vprašal popolnoma nič ali zgolj kakšno nepomembnost. Preberite več >>

Oznake: ,
Iskanje
Mentorsko izobraževanje socialnega podjetja zavod MP
Projekt Mentorsko izobraževanje socialnega podjetja zavod MP
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

22.11.2019 od 13:00 do 17:30
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.


Preberite več >>

Vse za podjetje