Pogodbena odškodninska odgovornost. (Vir slike: Pixabay)
Kaj je pogodbena odškodninska odgovornost
S sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla nastane poslovno razmerje, s katerim nastane tudi pravica pogodbene stranke zahtevati od druge pogodbene stranke, da opravi dejanja, ki so v pogodbi dogovorjena kot izpolnitveno ravnanje. Kršitev pogodbene obveznosti je zato vsako dejanje, storitveno ali opustitveno, ki ni pravilna in popolna izpolnitev.
Glede na način kršitve ločimo nezmožnosti izpolnitve, zamudo, izpolnitev s stvarnimi in pravnimi napakami in kršitve stranskih pogodbenih obveznosti. Vendar pa pogodbena odškodnina ni edini zahtevek, ki ga ima upnik na voljo. Poleg tega poznamo še izpolnitveni zahtevek (zahteva, da se izpolni vsebina pogodbe), odstopno upravičenje in dve posebni sredstvi; zadržanje izpolnitve in znižanje kupnine.
Pogodbena odškodninska odgovornost se razlikuje od nepogodbene odškodninske odgovornosti v tem, da je prvo mogoče omejiti / razširiti z vnaprejšnim dogovorom, ter v tem, da imata različen temelj in obseg odgovornosti. Temelj odgovornosti pri pogodbeni odgovornosti je kršitev pogodbe, ne krivda. Obseg pa je določen po načelu predvidljivosti, iz katerega izhaja, da dolžnik ne odgovarja za vso škodo, ki je v vzročni zvezi s kršitvijo, ampak le za navadno škodo in izgubljeni dobiček, ki ju je moral ob kršitvi pogodbe pričakovati kot možno posledico glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. Pri prevari, namerni neizpolnitvi ali neizpolnitvi iz hude malomarnosti ima upnik pravico do povrnitve celotne škode.
Kdor je prekršil pogodbene obveznosti se lahko odgovornosti razbremeni le, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma, da je zamudil z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki ji ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
Pogodbeni stranki lahko s pogodbo vnaprej izključita odgovornost dolžnika za določena tveganja, vendar ne za naklep ali hudo malomarnost. Sodišče lahko na zahtevo zainteresirane stranke razveljavi tudi izključitev odgovornosti za lahko malomarnost, če izhaja iz monopolnega položaja dolžnika ali neenakopravnega razmerja med strankama. Stranki lahko tudi omejita odgovornost tako, da določita najvišji znesek odškodnine, ki jo bo pogodbena stranka dolžna plačati v primeru kršitve. To ni enako kot pogodbena kazen, saj se pri slednji sploh ne dokazuje obstoja škode, pri omejeni odgovornosti pa se postavi t.i. kapica glede zneska odškodnine, ki pa ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo; če je dolžnik izpolnitev onemogočil namenoma ali iz hude malomarnosti, ima upnik kljub kapici pravico do popolne odškodnine. Drug način omejitve odgovornosti pa je, da stranki določita za katere pojavne oblike škode bo kršitelj odgovoren. Tako se lahko dogovorita, da se izgubljeni dobiček ne bo upošteval pri računanju končnega zneska odškodnine.
Stranki se lahko dogovorita tudi za razširitev odgovornosti, kar pomeni, da bo dolžnik odgovarjal tudi v primerih, v katerih sicer ne bi. Takšna določba se ponavadi uporabi, kadar gre za pogodbe posebne občutljivosti ali zelo specifične narave. Vendar pa mora biti takšno določilo v skladu z načelom vestnosti in poštenja.
Odškodnina se praviloma obračuna glede na premoženjsko škodo, le izjemoma pa tudi na nepremoženjsko škodo. Za nepremoženjsko škodo se po 246. členu OZ smiselno uporabljajo pravila o povrnitvi nepogodbene škode, zato pride v poštev le v primerih, ki jih našteva 179. člen OZ (npr. telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali okrnitve osebnostne pravice, strah). Pomembno pa je tudi to, da se odškodnina ne odmeri le glede na (predvidljivo) škodo, temveč se upošteva tudi izgubljeni dobiček.
Odškodninski zahtevki zaradi kršitve pogodbe
- Odškodninski zahtevek lahko nastopa poleg izpolnitvenega zahtevka. To pomeni, da tožnik zahteva izpolnitev prvotne obveznosti, poleg tega pa še odškodnino za nastalo škodo, ki je nastala zaradi morebitnih nadomestnih ukrepov in odgovornosti upnika do tretjih oseb.
- Odškodninski zahtevek nadomesti izpolnitveni zahtevek, zato upnik prejme odškodnino, dolžnik pa je razbremenjen pogodbene obveznosti. Ponavadi nastopi zaradi popolne neizpolnitve ali nezmožnosti izpolnitve, ki sta urejeni v 103.-107. členu OZ in 117. členu OZ.
- Odškodninski zahtevek nastopa ločeno od izpolnitvenega zahtevka, kadar se nanaša na kršitev stranskih pogodbenih obveznosti, npr. kršitev konkurenčne prepovedi.
Pogodbeno odškodninsko pravo je v Obligacijskem zakoniku urejeno v par členih, poleg tega pa je institut pojmovno dopolnjen tudi s sodno prakso, ki je med drugim dorekla, da lahko dolžnik odgovarja le za tveganja, ki v sferi njegovega delovanja. Tveganja na katera nima vpliva ne morejo povzročiti odškodninske odgovornosti.
Meje pogodbene odgovornosti: kapica, izključitev in pogodbena kazen
Stranki lahko odškodninsko odgovornost v pogodbi oblikujeta po svoje, vendar le v mejah Obligacijskega zakonika. Pregled najpomembnejših orodij in omejitev:
| Orodje | Kaj pomeni | Meja po OZ |
|---|---|---|
| Kapica (omejitev odškodnine) | najvišji dogovorjeni znesek odškodnine | veljavna, če ni v očitnem nesorazmerju s škodo; pri namerni ali hudo malomarni onemogočitvi izpolnitve upnik zahteva popolno odškodnino (242. člen) |
| Izključitev odgovornosti | dolžnik za določene primere ne odgovarja | ni mogoča za naklep ali hudo malomarnost (242. člen) |
| Razširitev odgovornosti | dolžnik odgovarja tudi za primere, za katere sicer ne | ne sme biti v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (241. člen) |
| Pogodbena kazen | dogovorjen znesek ob neizpolnitvi ali zamudi | ni mogoča za denarne obveznosti; sodišče nesorazmerno visoko kazen zniža (247. in 252. člen) |
Upnik lahko pogodbeno kazen zahteva tudi, če mu škoda ni nastala, in če je škoda večja, tudi razliko do popolne odškodnine (253. člen). Besedilo zakonika je v Uradnem listu RS (prečiščeno besedilo; poznejše spremembe preverite).
Pogosta vprašanja
Kako se pogodbena odškodninska odgovornost razlikuje od nepogodbene?
Pogodbeno odgovornost je mogoče vnaprej omejiti ali razširiti z dogovorom med strankama, nepogodbene pa ne – ta izhaja neposredno iz zakona, ne iz pogodbenega razmerja.
Ali lahko stranki v naprej izključita odškodninsko odgovornost?
Delno. Odgovornosti za naklep ali hudo malomarnost ni mogoče vnaprej izključiti. Dogovor o najvišjem znesku odškodnine je veljaven, če znesek ni v očitnem nesorazmerju s škodo; če je dolžnik izpolnitev onemogočil namenoma ali iz hude malomarnosti, ima upnik kljub omejitvi pravico do popolne odškodnine. Razširitev odgovornosti ne sme biti v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Ali lahko upnik zahteva izpolnitev pogodbe in odškodnino hkrati?
Da, v določenih primerih (denimo pri zamudi) lahko upnik zahteva tako izpolnitev prvotne obveznosti kot odškodnino za škodo, ki mu je zaradi zamude dodatno nastala.
Ali je mogoče pogodbeno kazen dogovoriti za denarne obveznosti?
Ne. Po tretjem odstavku 247. člena OZ pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, na primer za zamudo s plačilom kupnine.
Ali lahko sodišče zniža pogodbeno kazen?
Da. Sodišče na dolžnikovo zahtevo zmanjša pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka (252. člen OZ).
Za kakšno škodo odgovarja dolžnik, ki je pogodbo kršil namerno?
Pri prevari, namerni neizpolnitvi ali neizpolnitvi iz hude malomarnosti ima upnik pravico zahtevati povrnitev celotne škode, tudi če dolžnik za posebne okoliščine ni vedel (243. člen OZ).
