Dejstvo je, da je v Sloveniji zelo veliko posameznikov vstopilo v podjetniške vode nekako “na horuk”, ne da bi bili za podjetniške izzive ustrezno pripravljeni oziroma usposobljeni. Neprevidno vodenje podjetja lahko pripelje do odškodninskih zahtevkov proti poslovodjem, ki jih lahko uveljavlja družba, v določenih primerih pa tudi njeni upniki. No, dejstvo je tudi, da zavarovanje odgovornosti ne prepreči tožbe, lahko pa zmanjša finančno tveganje za podjetnika, če je tožba utemeljena.
Zavarovanje odgovornosti podjetnika
V razvitih tržnih ekonomijah je zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora že dolgo časa običajna in dobro utečena praksa in številni lastniki podjetij tako zavarovanje vodilnih postavljajo kot pogoj za njihovo zaposlitev ali imenovanje. Police z zavarovanjem odgovornosti sklepajo tudi mali podjetniki.
V Sloveniji se za sklepanje tovrstnih zavarovalnih polic za zdaj večinoma odločajo menedžerji v srednjih in velikih podjetjih, medtem ko so take police v podjetjih s tujim lastnikom pogosto del običajne prakse. V manjših podjetjih, v katerih sta lastniška in upravljavska struktura često bolj povezani ali celo identični, je takih zahtevkov po naravi stvari manj, saj podjetniki enostavno ne čutijo potrebe, da bi zavarovali svojo odgovornost za škodo, ker mislijo, da do nje enostavno ne bo prišlo.
Žal praksa kaže, da je tako razmišljanje napačno in tudi zato vedno večje število strokovnjakov opozarja, da ne bi bilo nič narobe, če bi se taka zavarovanja začela sklepati tudi v manjših podjetjih. Koristi, ki iz takih zavarovanj izvirajo namreč daleč presegajo stroške, ki jih tako zavarovanje povzroči.
Pomemben je že psihološki vidik, saj se podjetniku s sklenitvijo zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti poveča občutek varnosti, poleg tega pa se obenem zaščiti pred najrazličnejšimi tožbenimi zahtevki fizičnih ali pravnih oseb, do katerih bi lahko prišlo zaradi njihovega poslovanja (denimo tožbe iz naslova delovnopravnih kršitev, odškodninske tožbe zaradi škode povzročene z dejavnostjo, tožbe, ki izvirajo iz podjetnikove poklicne odgovornosti, ipd.).
Kaj zavarovanje odgovornosti pokriva
Slovenske zavarovalnice običajno ponujajo dve osnovni obliki zavarovanj odgovornosti podjetniške odgovornosti – to je zavarovanje odgovornosti članov vodenja in nadzora za fizične osebe in pa korporativno zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora. Bistvena razlika med obema oblikama odgovornosti je v tem, da je pri korporativnih zavarovanjih sklenitelj zavarovanja družba (pravna oseba), zavarovane pa so tako fizične osebe zaposlene v podjetju, kot tudi družba, kadar bi ta morala pokriti škodo v imenu fizične osebe, zaposlene v taki družbi.
Polica korporativnega zavarovanja običajno krije tudi zahtevke proti družbi, denimo v primerih, če družbo tožijo njeni delničarji. Prednost zavarovanja za fizične osebe pa je ta, da krije odgovornost zavarovanca (fizične osebe) v vseh družbah, za katere se tako kritje zahteva in celo za več funkcij (število funkcij je odvisno od zavarovalnice in police).
Zavarovalna polica fizični osebi običajno krije tveganje izgube osebnega premoženja, v primerih kadar družba taki osebi ne nadomesti stroškov pravdanja in poravnave in sicer za odškodninske zahtevke, vložene v obdobju, za katerega je sklenjeno zavarovanje (to obdobje je običajno eno leto, z možnostjo podaljšanja).
Zavarovalna vsota in strošek
Zavarovalna vsota in premija sta odvisni od zavarovalnice, panoge, velikosti podjetja, števila zavarovanih funkcij in morebitnih izključitev, zato od več zavarovalnic zahtevajte primerljive ponudbe. Če družba zavarovanje članov organov vodenja ali nadzora sklene, mora polica predvideti odbitno franšizo vsaj 10 % škode, največ pa v višini 1,5-kratnika njihovih fiksnih letnih prejemkov (drugi odstavek 263. člena ZGD-1).
Čeprav se bo številnim malim podjetnikom strošek zavarovanja morda zdel nepotreben, pravo kaže drugače: poslovodja d.o.o. odgovarja družbi za škodo zaradi kršitve svojih nalog, razen če dokaže, da je ravnal pošteno in vestno, zahtevke družbe pa lahko ob insolventnosti uveljavljajo tudi upniki (263. in 515. člen ZGD-1).
Kdo lahko uveljavlja odškodnino od poslovodje
Zavarovanje odgovornosti ima smisel, ker je poslovodja po ZGD-1 odgovoren več osebam. Za poslovodjo d.o.o. se smiselno uporablja 263. člen ZGD-1 (515. člen).
| Kdo uveljavlja zahtevek | Kdaj | Kaj velja |
|---|---|---|
| Družba | Škoda zaradi kršitve nalog poslovodje | Poslovodja je odgovoren, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval dolžnosti |
| Upniki družbe | Družba jih ne more poplačati | Lahko uveljavljajo zahtevek družbe; odpoved ali pobot družbe zanje ne učinkuje |
| Stečajni upravitelj ali upnik | Začet stečaj | Odškodnina se plača družbi kot stečajnemu dolžniku, za račun vseh upnikov |
Zahtevki zastarajo v petih letih od nastanka škode, v družbah pod prevladujočim vplivom države ali lokalne skupnosti v desetih. Če družba poslovodjo zavaruje, mora biti odbitna franšiza vsaj 10 % škode, največ pa 1,5-kratnik njegovih fiksnih letnih prejemkov. Besedilo najdete v 263. členu ZGD-1.
Pogosta vprašanja o zavarovanju odgovornosti podjetnika
Ali mora družba zavarovati svojega poslovodjo?
Člen 263 ZGD-1 zavarovanja ne predpisuje; ureja le primer, ko družba zavarovalno pogodbo za člane organov vodenja ali nadzora sklene. Takrat mora biti določena odbitna franšiza vsaj 10 % škode, vendar ne več kot 1,5-kratnik njihovih fiksnih letnih prejemkov.
V kolikšnem času zastara odškodninski zahtevek proti poslovodji?
Odškodninski zahtevki družbe proti članom organov vodenja ali nadzora zastarajo v petih letih od nastanka škode. V družbah, v katerih ima prevladujoč vpliv Republika Slovenija ali lokalna skupnost, je rok deset let.
Ali lahko poslovodjo toži tudi upnik družbe?
Če družba upnikov ne more poplačati, lahko odškodninski zahtevek družbe do poslovodje uveljavljajo tudi upniki. Če je nad družbo začet stečaj, ga uveljavljata stečajni upravitelj ali upnik, odškodnino pa mora poslovodja plačati družbi kot stečajnemu dolžniku.
