Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se šteje predvsem občasna pomoč in občasno delo, izdelovanje domačih izdelkov ter nabiranje gozdnih sadežev in zelišč.
Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo

Kaj se šteje pod osebno dopolnilno delo?

Za osebno dopolnilno delo se šteje, če posameznik opravlja dela, kot so:

  • občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
  • občasna pomoč pri kmetijskih delih;
  • občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
  • občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
  • občasno prevajanje ali lektoriranje;
  • občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
  • občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
  • izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju;
  • izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, popravilo in prodaja le-teh;
  • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
  • mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Priglasitev osebnega dopolnilnega dela

Osebno dopolnilno delo lahko opravljajo posamezniki, ki so brezposelni, zaposleni ali pa upokojenci.

Posameznik mora priglasiti opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Priglasitev osebnega dopolnilnega dela posameznik opravi prek spletnega portala AJPES z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali osebno na upravni enoti, ki zanj priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES. Poleg priglasitve, mora oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo poskrbeti tudi za nakup vrednotnice iz tega naslova.

Ob priglasitvi osebnega dopolnilnega dela posameznik navede naslednje podatke:

  • osebno ime in naslov,
  • davčno številko,
  • dela, ki jih bo opravljal kot osebno dopolnilno delo,
  • kontaktni podatek (telefonska številka ali elektronski naslov).

Obenem posameznik lahko opravlja dopolnilno delo samo, če:

  • gre za eno od del, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo,
  • če pred pričetkom opravljanja dela pravilno priglasi in se vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,
  • za opravljanje takšne vrste dela predhodno pridobi vrednotnico

Prenesite si Obrazec priglasitve opravljanja osebnega dopolnilnega dela >> 

Prihodki iz naslova osebnega dopolnilnega dela

Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora pridobiti vrednotnico. Vrednotnica je dokument, na podlagi katerega se lahko opravlja osebno dopolnilno delo in s katero se za izvajalca plačajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izda se na podlagi vloženega zahtevka preko spleta s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali osebno na upravni enoti. Za izdajo vrednotnice je potrebno plačati 9,23 evra. V primeru del, ki se uporabljajo za znane naročnike (storitve), bo vrednotnico kupil naročnik. V primeru da se dela večinoma opravljajo za neznane naročnike (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč), pa mora vrednotnico kupiti zavarovanec sam.

Pomembno za prijavitelja je, da pristojnemu davčnemu uradu polletno, (do desetega januarja in desetega julija) dostavi podatke o doseženih prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela, na predpisanem obrazcu. Pri tem je specifika tudi pri izdajanju računov, saj morajo biti ti izdani v dveh izvodih, od tega en izvod prejme kupec.

Izdajanje računov je torej obvezno, ker pa za osebno dopolnilno delo ni predpisano vodenje poslovnih knjig in evidenc, davčno potrjevanje računov ni potrebno. Davčna blagajna ali vezana knjiga računov torej nista obvezni, račune pa se lahko izdaja preko navadnega paragonskega bloka ali lista papirja.

Izdan račun mora nujno vsebovati:

  • zaporedno številko,
  • priimek in ime ter prebivališče in davčno številko izdajatelja,
  • kraj in datum izdaje,
  • specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga in proizvodov ter storitev z mersko enoto in ceno,
  • osebno ime in naslov  osebe, pri kateri se delo opravi ali kupca, razen če je kupec fizična oseba
  • podpis izdajatelja računa.

Kopija računa se mora hraniti pri posamezniku, ki opravlja dopolnilno delo, najmanj 10 let.

Sama obdavčitev osebnega dopolnilnega dela je v skladu z zakonom o dohodnini. Takšni dohodki se obdavčijo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja. Poleg 10% normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitev.

Osebno dopolnilno delo prinaša večjo jasnost pri prijavi dela. Posamezniki, ki se ukvarjajo s pomočjo v okolici hiše, z nabiranjem gozdnih sadežev, izdelovanjem in s prodajanjem predmetov ali z drugimi manjšimi opravili in so za to plačani, se morajo prijaviti državi oziroma upravni enoti. Država tako preko registra osebnega dopolnilnega dela regulira trg, ki je sicer velika črna pika našega sistema. S tem odpravlja pomanjkljivosti majhnih del, ki se sicer opravljajo na črno.

VIRI:

Pogosta vprašanja

Ali moram za osebno dopolnilno delo plačati DDV?

Ne. Osebno dopolnilno delo se opravlja izven sistema DDV, saj posameznik ni vpisan v poslovni register kot davčni zavezanec za to dejavnost. Vrednotnica že vključuje prispevka za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Ali lahko osebno dopolnilno delo opravljam poleg redne zaposlitve?

Da. Osebno dopolnilno delo lahko poleg redno zaposlenih opravljajo tudi upokojenci, študentje, dijaki in brezposelne osebe, če izpolnjujejo splošne pogoje in ne presegajo polletne omejitve prihodka.

Kaj se zgodi, če presežem dovoljeni polletni prihodek?

Če prihodek v posameznem polletju preseže tri povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji, davčna uprava o tem obvesti AJPES, ki posameznika po uradni dolžnosti izbriše iz seznama oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.

Ali potrebujem posebno dovoljenje za posamezno vrsto dela?

Ne, dovoljenje ni potrebno, mora pa posameznik delo pravilno priglasiti pri AJPES pred začetkom opravljanja in zanj imeti veljavno vrednotnico ves čas trajanja dela.

Sorodne vsebine

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Iščete zaposlitev? Si želite spremembe? V nadaljevanju predstavljamo seznam slovenskih podjetij, ki iščejo nove okrepitve: od mladih startupov do visokotehnoloških podjetij, ki so iz startupov zrasla. Več >

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovske štipendije so odlična priložnost za podjetja, saj si lahko tako zagotovijo razvoj ustreznega delovnega kadra, ki ga sami izšolajo, to pa spodbuja nadaljnji razvoj podjetja. Mladim štipendistom tako omogočajo izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Več >

Kako zaposliti tujca?

Kako zaposliti tujca?

V tem članku bomo predstavili postopek in pogoje pri zaposlitvi tujega delavca. Nekateri tuji delavci v Sloveniji ne potrebujejo posebnega dovoljenja za zaposlitev, saj Evropska unija izrecno zahteva spoštovanje svoboščin kot je na primer prost dostop do trga dela. Več >

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

V članku si preberite, katere so prednosti in slabosti opravljanja dela prek študentskega servisa, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in s. p. Avtorsko delo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS, podjemno pogodbo pa Obligacijski zakonik RS. Več >

Kaj je 13. plača in kdaj se jo lahko izplača?

Kaj je 13. plača in kdaj se jo lahko izplača?

Delodajalci lahko delavcem, v skladu z Zakona o delovnih razmerjih, v decembru izplačajo dodatke k redni letni plači. Nagrajevanje delavcev dokazano prispeva k boljšemu poslovanju podjetja. Prav s tem namenom ZDR-1 omogoča, da je lahko sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost. Več >

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zakon o delovnih razmerjih dovoljuje, da se družbenik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi njen zakoniti zastopnik, na primer direktor, v njej zaposli. V tem primeru mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja in preko M1 obrazca na VEM točki prijaviti zavarovalno podlago 001. Več >

Oznake:, , , , , ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani