Izstop družbenika iz podjetja
Izstop družbenika iz podjetja je pogosto sprožen prav v trenutku, ko odnosi med družbeniki že razpadejo, spor pa se konča pri vprašanju, koliko in kdaj mora družba izstopajočemu izplačati. V spominu mi je ostal zanimiv primer iz slovenskega podjetniškega vsakdana – tako značilen za Slovenijo. Trije perspektivni mladeniči so se pred petimi leti odločili, da bodo ustanovili podjetje (d. o. o.) – avtopralnico. Posel jim je šel vedno bolje od rok in tako so se odločili, da ga bodo še razširili. Ob avtopralnici je zrasla še mehanična delavnica, fotokopirnica in bife.
Očitno je bilo kmalu vsega preveč in podjetniki so si bili vedno bolj v laseh glede tega, kdo je bolj zaslužen za hiter napredek podjetja. Konflikt je kmalu dosegel vrelišče in eden od njih je zagrozil, da bo izstopil iz družbe. Vse lepo in prav, če ne bi ob izstopu zahteval, naj mu družba izplača kar 300.000 evrov njegovega poslovnega deleža.
Kako torej naša zakonodaja ureja izstop družbenika iz podjetja (d. o. o.) in kakšne so pravne posledice takega izstopa?
Kdaj je mogoč izstop družbenika iz podjetja
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da lahko že družbena pogodba predvidi, ali sme družbenik iz družbe izstopiti ali pa, da je iz nje lahko izključen. Družbena pogodba lahko določi tudi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve. Ne glede na pogodbo lahko vsak družbenik s tožbo zahteva, da se drug družbenik izključi, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, na primer če družbi ali družbenikom povzroča škodo, ravna v nasprotju s sklepi skupščine ali sicer grobo krši pogodbo.
Poleg tega lahko družbenik s tožbo zoper družbo zahteva izstop iz podjetja, in sicer, če za to obstajajo utemeljeni razlogi – če mu denimo drugi družbeniki povzročajo škodo, če ga ovirajo ali pa mu onemogočajo njegovo pravico do izstopa, pa tudi, če ga ovirajo pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali po družbeni pogodbi. Svoj izstop lahko zahteva tudi, če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
Ob prebiranju neke družbene pogodbe za d. o. o. sem imel priložnost opaziti klavzulo, v skladu s katero so se družbeniki za določen čas odpovedali pravici do izstopa iz družbe – v zvezi s tem bi želel jasno poudariti, da je taka klavzula nezakonita, saj se družbeniki pravici, da zahtevajo izstop iz družbe, ne morejo vnaprej odpovedati.
Zmanjšanje osnovnega kapitala po izstopu družbenika
Drugi družbeniki morajo v treh mesecih po izstopu družbenika sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalnemu znesku osnovnega vložka izstopajočega družbenika, ali pa sorazmerno s svojimi sedanjimi deleži prevzeti oziroma povečati nove osnovne vložke (502. člen ZGD-1).
Poslovni delež izstopajočega družbenika se ovrednoti po stanju ob izstopu. Seveda pa ta delež vselej ne ustreza družbenikovim predstavam glede njegove višine in je običajno precej manjši, kot si ga družbenik predstavlja. Zato je smiselno, da vrednost deleža oceni strokovnjak, na primer pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij (glej članek Vrednotenje podjetja). Zakon izrecno ne določa, kdo vrednost oceni, določa pa, da gre za ocenjeno vrednost po stanju ob izstopu. Ni pa nujno, da družba družbeniku njegov poslovni delež izplača takoj, ampak mu ga je dolžna izplačati šele tedaj, ko je zmanjšanje osnovnega kapitala družbe vpisano v register, ali pa šele po vpisu spremembe določb družbene pogodbe o spremembi poslovnih deležev družbenikov v register.
Rok za izplačilo poslovnega deleža izstopajočemu družbeniku
Družba mora izstopajočemu družbeniku izplačati ocenjeno vrednost poslovnega deleža najpozneje v treh letih od dneva izstopa, in sicer z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Izplačilo je mogoče opraviti šele po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register. Če drugi družbeniki v treh mesecih po izstopu ne sprejmejo ustreznega sklepa, se šteje, da so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala. Izključenemu družbeniku mora družba vrednost deleža izplačati najpozneje v šestih letih od izključitve, izplačilo pa sme zadržati do pravnomočne odločitve o morebitnem odškodninskem zahtevku.
Družbenik, ki je v družbo vložil stvarni vložek, pa lahko namesto denarnega izplačila zahteva vrnitev stvari ali pravic, ki so bile predmet stvarnega vložka, če vrednost teh stvari ali pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža, vendar pa ne prej kot v treh mesecih po izstopu. Do stvarnih vložkov lahko torej pride precej hitreje kot do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža.
Izstop družbenika iz podjetja v praksi
V zgodbi z začetka članka družbenik, ki je izstopil iz podjetja, dolgo časa ni dobil povrnjenega svojega poslovnega deleža, čeprav je od izstopa minilo že več kot dve leti – ostala družbenika sta mu namreč intenzivno metala polena pod noge in zavlačevala postopek izplačila. Zakonski trileten rok sicer daje družbi precej manevrskega prostora, kar v praksi pogosto vodi v dolgotrajne spore, če odnosi med družbeniki niso konstruktivni.
Nauk te zgodbe: če se le da, naj se podjetniki raje razidejo v dogovornem in konstruktivnem ozračju – to se jim bo nedvomno izplačalo tako na osebni kot tudi na poslovni ravni.
Izstop ali prodaja deleža: kdaj kaj izbrati
Družbenik, ki želi iz družbe, ni prisiljen takoj uveljavljati izstopa. Če ima kupca, je prodaja poslovnega deleža hitrejša in družbe ne bremeni z izplačilom. Zakon pa zagotavlja izhod tudi, kadar kupca ni.
| Pot | Kako poteka | Rok in izplačilo |
|---|---|---|
| Prodaja deleža | Pogodba v obliki notarskega zapisa; družbeniki imajo pod enakimi pogoji prednost, o prodaji jih je treba pisno obvestiti in jim dati en mesec za odločitev | Kupec postane družbenik z vpisom v register, prodajalec prejme ceno iz pogodbe |
| Izstop po družbeni pogodbi ali tožbi | Pogodba ali sodba določita pogoje; delež preneha | Ocenjena vrednost deleža po stanju ob izstopu, najpozneje v treh letih z obrestmi, izplačilo šele po vpisu zmanjšanja kapitala |
| Izstop, ker delež ni prodan | Če nihče ne kupi deleža in prodaja tretjemu ni odobrena, lahko družbenik izstopi | Enako kot pri izstopu |
| Izključitev | Po pogodbi ali s tožbo drugega družbenika | Najpozneje v šestih letih, družba lahko zadrži izplačilo do odločitve o odškodnini |
Za fizično osebo je izplačilo ob izstopu ali izključitvi po ZDoh-2 odsvojitev kapitala. Dobiček se obdavči po stopnji, ki je odvisna od časa imetništva (25, 20 ali 15 odstotkov, po petnajstih letih nič), pri izračunu pa se priznajo normirani stroški do 1 % nabavne in 1 % odsvojitvene vrednosti. Podrobnosti ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v PISRS.
Pogosta vprašanja
Ali je izstop družbenika iz podjetja vedno prostovoljen?
Ne. Družbena pogodba lahko predvidi izstop ali izključitev družbenika, družbenik pa lahko ob utemeljenih razlogih s tožbo zahteva izstop, drug družbenik pa izključitev tretjega. Če nihče ne kupi deleža, ki ga družbenik želi prodati, in družbeniki ne soglašajo s prodajo tretjemu, lahko družbenik izstopi.
Ali se lahko družbenik vnaprej odpove pravici do izstopa iz družbe?
Ne. Klavzula v družbeni pogodbi, s katero bi se družbenik za določen čas odpovedal pravici do izstopa, je nezakonita – tej pravici se ni mogoče vnaprej odpovedati.
Ali mora družba poslovni delež izplačati takoj po izstopu?
Ne. Izplačilo je mogoče šele po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register, najpozneje pa ga je treba opraviti v treh letih od izstopa (pri izključitvi v šestih letih). Vrednost deleža se obrestuje po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled.
Kaj lahko družbenik zahteva namesto denarnega izplačila?
Če je v družbo vložil stvarni vložek, lahko namesto denarja zahteva vrnitev stvari ali pravic, ki so bile predmet vložka, vendar ne prej kot v treh mesecih po izstopu in le, če njihova vrednost ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža.
Ali lahko družbenik proda svoj poslovni delež komurkoli?
Ne nujno. Pogodba o prodaji mora biti v obliki notarskega zapisa, ostali družbeniki pa imajo pod enakimi pogoji prednost pri nakupu, če družbena pogodba ne določa drugače. Družbena pogodba lahko za prodajo osebi, ki ni družbenik, zahteva tudi soglasje večine ali vseh družbenikov.
V kolikšnem roku mora družba izplačati izključenega družbenika?
Najpozneje v šestih letih od dneva izključitve, z obrestmi po obrestni meri bančnih denarnih depozitov na vpogled. Če družba ali družbeniki od izključenega družbenika zahtevajo odškodnino, sme družba izplačilo zadržati do pravnomočnosti sodbe oziroma do poravnave.
Kako se obdavči izplačilo ob izstopu iz d.o.o.?
Pri fizični osebi se izplačilo lastniškega deleža ob izstopu ali izključitvi šteje za odsvojitev kapitala. Dobiček iz kapitala se obdavči po stopnji, ki je odvisna od časa imetništva: 25 % do pet let, 20 % od pet do deset let, 15 % od deset do petnajst let, po petnajstih letih davka ni.
Sorodne vsebine
VIRI:
