Nazivi delovnih mest (Vir slike: Pixabay.com)
Nazivi delovnih mest niso le stvar videza: določajo jih splošni akt delodajalca, pogodba o zaposlitvi in prijava v zavarovanje.
Nazivi delovnih mest so sestavni del akta o sistemizaciji delovnih mest, s katerim delodajalec določi vrsto in razporeditev delovnih mest po organizacijskih enotah ter pogoje za njihovo zasedbo. V nadaljevanju pojasnjujemo, kdaj je akt obvezen, kaj mora vsebovati opis delovnega mesta in kateri nazivi delovnih mest so v praksi najpogostejši po posameznih oddelkih.
Kaj je akt o sistemizaciji delovnih mest
Po drugem odstavku 22. člena ZDR-1 mora delodajalec s splošnim aktom (v praksi ga imenujemo akt o sistemizaciji delovnih mest) določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Ta obveznost ne velja za t. i. manjše delodajalce – po 5. členu ZDR-1 je to delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Za vse ostale, torej delodajalce z več kot 10 zaposlenimi, je sprejetje akta obvezno; če ga nimajo, jim po 219. členu ZDR-1 grozi globa od 750 do 2.000 evrov, njihovi odgovorni osebi pa od 100 do 800 evrov.
Sistemizacija je pomemben kadrovski dokument, saj pomaga pri delu z zaposlenimi – pri izobraževanju, napredovanju in zaposlovanju novih kadrov. Zaposleni imajo pravico do vpogleda v opis svojega delovnega mesta, sistemizacija pa jih lahko motivira tudi za napredovanje v višji naziv. O sprejetju in vsebini akta praviloma odloča direktor podjetja.
Kaj mora vsebovati opis delovnega mesta
Opis delovnega mesta v aktu o sistemizaciji običajno zajema:
- naziv delovnega mesta
- šifro delovnega mesta,
- opis del in nalog,
- stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe,
- kraj delovnega mesta,
- tarifni razred,
- posebna znanja in zmožnosti,
- zahtevane delovne izkušnje,
- odgovornost.
Delovna mesta delodajalec glede na zahtevano izobrazbo razvrsti v tarifne razrede, kot jih določa kolektivna pogodba oziroma njegov splošni akt (običajno je razredov devet). Razvrstitev v posamezen tarifni razred (in posledično plačilni razred) je odvisna od zahtevane izobrazbe, dodatnih znanj, dolžine delovnih izkušenj, stopnje odgovornosti, težavnosti delovnih razmer in napora pri delu. Skladno s temi lastnostmi se oblikujejo tudi nazivi delovnih mest, ki jih zaposleni nosijo v vsakdanji rabi.
Nazivi delovnih mest po posameznih oddelkih
Večina podjetij z večjim številom zaposlenih delo organizira po naslednjih organizacijskih enotah, znotraj katerih zaposleni nosijo različne nazive delovnih mest:
| Uprava / vodstvo: – Generalni direktor- Pomočnik direktorja- Finančni direktor- Poslovni sekretar – Direktor proizvodnje – Vodja enote – Vodja raziskav in razvoja – Tehnični direktor – Komercialni direktor – Direktor prodaje in marketinga – Pravnik – Tajnik |
Marketing in prodaja:
– Vodja prodaje – Komercialist – Prodajni analitik – Prodajni predstavnik – Svetovalec poslovnega razvoja – Regionalni prodajalec – Vodja marketinga – Strokovnjak za marketing – Vodja klicnega centra – Operater v klicnem centru – Vodja odnosov z javnostmi – Strokovnjak za odnose z javnostmi |
Splošna delovna mesta
– Področni vodja prodaje – Referent prodaje – Referent v industrijski prodajalni – Skladiščno-transportni delavec – Tehnični svetovalec – Vodja industrijske prodajalne – Vodja izobraževalno-informacijskega centra – Vodja skladišča gotovih izdelkov – Vodja službe za oblikovanje – Vodja tehnično-informacijske službe |
| Kadrovski oddelek:
– Vodja kadrovske službe – Vodja izobraževanja in razvoja kadrov – Kadrovski referent – Kadrovik |
Logistika in skladiščenje:
– Nadzornik logistike – Skladiščnik – Vodja odprave blaga – Referent nabave – Hišni upravnik – Hišni pomočnik |
Nabava:
– Vodja nabave |
| Finance in računovodstvo:
– Vodja finančne službe – Vodja računovodstva – Računovodja – Knjigovodja – Finančni analitik – Referent osnovnih sredstev – Finančno računovodski referent |
Informatika:
– Vodja informacijske tehnologije – Sistemski analitik – Razvojni inženir za PC programsko opremo – Programer – Sistemski programer – Sistemski inženir za komunikacije – Sistemski inženir – Sistemski analitik specialist |
Proizvodnja in storitve:
– Načrtovalec proizvodnje – Produktni vodja – Vodja projektov – Tehnični sodelavec – Vodja gradbišča – Tehnolog v obratu – Preddelavec – Tehnolog za okolje – Varnostni inženir – Vodja kontrole in kakovosti – Vodja obrata |
Nazivi delovnih mest: kje se kaj zapiše (naziv, šifra poklica, izobrazba)
Naziv delovnega mesta se pojavi na treh mestih in vsako ima svoja pravila.
| Dokument | Kaj zahteva | Podlaga |
|---|---|---|
| Splošni akt delodajalca | pogoji za opravljanje dela na delovnem mestu oziroma za vrsto dela; ne velja za manjše delodajalce (deset ali manj delavcev) | 22. in 5. člen ZDR-1 |
| Pogodba o zaposlitvi | naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela s kratkim opisom dela ter raven in smer izobrazbe | 31. člen ZDR-1 |
| Prijava v zavarovanje (M-1) | šifra poklica po SKP-08, šifra vrste izobrazbe (KLASIUS-SRV) in področja izobrazbe (KLASIUS-P-16) | navodila SPOT za obrazec M-1 |
Če delodajalec z več kot desetimi delavci akta ne sprejme, mu po 219. členu ZDR-1 grozi globa od 750 do 2.000 evrov, odgovorni osebi pa od 100 do 800 evrov. Naziv v pogodbi in šifra poklica pri prijavi morata ustrezati dejanskemu delu, ne želenemu vtisu.
Kako izbrati pravi naziv delovnega mesta
Pri določanju naziva delovnega mesta v aktu o sistemizaciji je smiselno upoštevati:
- dejansko vsebino dela in nalog, ne le želenega vtisa navzven,
- umestitev v organizacijsko strukturo (ali gre za vodstveno, strokovno ali izvedbeno delovno mesto),
- skladnost z drugimi nazivi v podjetju, da so razlike v odgovornosti in plačilnem razredu jasne,
- razumljivost naziva za zaposlene, pogodbene partnerje in morebitne kandidate pri zaposlovanju.
Pravilno izbrani nazivi delovnih mest olajšajo tako komunikacijo znotraj podjetja kot razumevanje vloge zaposlenega navzven.
Naziv delovnega mesta, ki ga podjetje uporablja navzven (npr. na vizitki ali v podpisu e-pošte), se lahko razlikuje od uradnega naziva v aktu o sistemizaciji, vendar mora slednji ostati usklajen s pogodbo o zaposlitvi in opisom del.
Uradni vir: SPOT – portal za poslovne subjekte.
Pogosta vprašanja
Ali mora akt o sistemizaciji imeti tudi manjši delodajalec?
Ne. Delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, akta o sistemizaciji delovnih mest po ZDR-1 ni dolžan sprejeti, ga pa lahko sprejme prostovoljno.
Kaj se zgodi, če podjetje nima sprejetega akta, čeprav bi ga moralo imeti?
Delodajalec z več kot 10 zaposlenimi, ki nima sprejetega akta, s katerim bi določil pogoje za opravljanje dela, tvega globo od 750 do 2.000 evrov, njegova odgovorna oseba pa od 100 do 800 evrov (219. člen ZDR-1).
Ali se naziv delovnega mesta lahko spremeni brez spremembe pogodbe o zaposlitvi?
Ne – naziv delovnega mesta je del opisa delovnega mesta, na katerega se sklicuje pogodba o zaposlitvi, zato sprememba naziva praviloma zahteva tudi ustrezno spremembo ali aneks k pogodbi. Nazivi delovnih mest se zato v praksi spreminjajo redko in usklajeno s celotno sistemizacijo delovnih mest.
Ali mora biti naziv delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi?
Da. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom dela, za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela (31. člen ZDR-1).
Kje se vpiše šifra poklica delavca?
Šifro poklica po SKP-08 delodajalec izbere v rubriki 25 obrazca M-1 pri prijavi delavca v zavarovanje prek portala SPOT. Pomoč pri izbiri šifre nudi Statistični urad RS.
Kolikšna je globa, če delodajalec nima akta s pogoji za opravljanje dela?
Delodajalec, ki ni manjši delodajalec, plača od 750 do 2.000 evrov, njegova odgovorna oseba pa od 100 do 800 evrov (219. člen ZDR-1). Manjši delodajalec akta ni dolžan sprejeti.
Sorodne vsebine
- Koliko nas zaposleni stane v enem letu?
- Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?
- Varnost in zdravje pri delu v podjetju
VIRI IN LITERATURA:
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS
- Portal SPOT (navodila za obrazec M-1) in Statistični urad RS (klasifikaciji SKP-08 in KLASIUS)
