Nazivi delovnih mest (Vir slike: Pixabay.com)
Nazivi delovnih mest so sestavni del akta o sistemizaciji delovnih mest, s katerim delodajalec določi vrsto in razporeditev delovnih mest po organizacijskih enotah ter pogoje za njihovo zasedbo. V nadaljevanju pojasnjujemo, kdaj je akt obvezen, kaj mora vsebovati opis delovnega mesta in kateri nazivi delovnih mest so v praksi najpogostejši po posameznih oddelkih.
Kaj je akt o sistemizaciji delovnih mest
Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), 22. člen, mora delodajalec s splošnim aktom (aktom o sistemizaciji delovnih mest) določiti pogoje za opravljanje dela na posameznih delovnih mestih oziroma za vrsto dela. Ta obveznost ne velja za t. i. manjše delodajalce – po 5. členu ZDR-1 je to delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Za vse ostale, torej delodajalce z več kot 10 zaposlenimi, je sprejetje akta obvezno; če ga nimajo, jim grozi globa od 750 do 2.000 evrov.
Sistemizacija je pomemben kadrovski dokument, saj pomaga pri delu z zaposlenimi – pri izobraževanju, napredovanju in zaposlovanju novih kadrov. Zaposleni imajo pravico do vpogleda v opis svojega delovnega mesta, sistemizacija pa jih lahko motivira tudi za napredovanje v višji naziv. O sprejetju in vsebini akta praviloma odloča direktor podjetja.
Kaj mora vsebovati opis delovnega mesta
Opis delovnega mesta v aktu o sistemizaciji običajno zajema:
- naziv delovnega mesta
- šifro delovnega mesta,
- opis del in nalog,
- stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe,
- kraj delovnega mesta,
- tarifni razred,
- posebna znanja in zmožnosti,
- zahtevane delovne izkušnje,
- odgovornost.
Delovna mesta delodajalec glede na zahtevano izobrazbo razvrsti v devet tarifnih razredov. Razvrstitev v posamezen tarifni razred (in posledično plačilni razred) je odvisna od zahtevane izobrazbe, dodatnih znanj, dolžine delovnih izkušenj, stopnje odgovornosti, težavnosti delovnih razmer in napora pri delu. Skladno s temi lastnostmi se oblikujejo tudi nazivi delovnih mest, ki jih zaposleni nosijo v vsakdanji rabi.
Nazivi delovnih mest po posameznih oddelkih
Večina podjetij z večjim številom zaposlenih delo organizira po naslednjih organizacijskih enotah, znotraj katerih zaposleni nosijo različne nazive delovnih mest:
| Uprava / vodstvo: – Generalni direktor- Pomočnik direktorja- Finančni direktor- Poslovni sekretar – Direktor proizvodnje – Vodja enote – Vodja raziskav in razvoja – Tehnični direktor – Komercialni direktor – Direktor prodaje in marketinga – Pravnik – Tajnik |
Marketing in prodaja:
– Vodja prodaje – Komercialist – Prodajni analitik – Prodajni predstavnik – Svetovalec poslovnega razvoja – Regionalni prodajalec – Vodja marketinga – Strokovnjak za marketing – Vodja klicnega centra – Operater v klicnem centru – Vodja odnosov z javnostmi – Strokovnjak za odnose z javnostmi |
Splošna delovna mesta
– Področni vodja prodaje – Referent prodaje – Referent v industrijski prodajalni – Skladiščno-transportni delavec – Tehnični svetovalec – Vodja industrijske prodajalne – Vodja izobraževalno-informacijskega centra – Vodja skladišča gotovih izdelkov – Vodja službe za oblikovanje – Vodja tehnično-informacijske službe |
| Kadrovski oddelek:
– Vodja kadrovske službe – Vodja izobraževanja in razvoja kadrov – Kadrovski referent – Kadrovik |
Logistika in skladiščenje:
– Nadzornik logistike – Skladiščnik – Vodja odprave blaga – Referent nabave – Hišni upravnik – Hišni pomočnik |
Nabava:
– Vodja nabave |
| Finance in računovodstvo:
– Vodja finančne službe – Vodja računovodstva – Računovodja – Knjigovodja – Finančni analitik – Referent osnovnih sredstev – Finančno računovodski referent |
Informatika:
– Vodja informacijske tehnologije – Sistemski analitik – Razvojni inženir za PC programsko opremo – Programer – Sistemski programer – Sistemski inženir za komunikacije – Sistemski inženir – Sistemski analitik specialist |
Proizvodnja in storitve:
– Načrtovalec proizvodnje – Produktni vodja – Vodja projektov – Tehnični sodelavec – Vodja gradbišča – Tehnolog v obratu – Preddelavec – Tehnolog za okolje – Varnostni inženir – Vodja kontrole in kakovosti – Vodja obrata |
Kako izbrati pravi naziv delovnega mesta
Pri določanju naziva delovnega mesta v aktu o sistemizaciji je smiselno upoštevati:
- dejansko vsebino dela in nalog, ne le želenega vtisa navzven,
- umestitev v organizacijsko strukturo (ali gre za vodstveno, strokovno ali izvedbeno delovno mesto),
- skladnost z drugimi nazivi v podjetju, da so razlike v odgovornosti in plačilnem razredu jasne,
- razumljivost naziva za zaposlene, pogodbene partnerje in morebitne kandidate pri zaposlovanju.
Pravilno izbrani nazivi delovnih mest olajšajo tako komunikacijo znotraj podjetja kot razumevanje vloge zaposlenega navzven.
Naziv delovnega mesta, ki ga podjetje uporablja navzven (npr. na vizitki ali v podpisu e-pošte), se lahko razlikuje od uradnega naziva v aktu o sistemizaciji, vendar mora slednji ostati usklajen s pogodbo o zaposlitvi in opisom del.
Pogosta vprašanja
Ali mora akt o sistemizaciji imeti tudi manjši delodajalec?
Ne. Delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, akta o sistemizaciji delovnih mest po ZDR-1 ni dolžan sprejeti, ga pa lahko sprejme prostovoljno.
Kaj se zgodi, če podjetje nima sprejetega akta, čeprav bi ga moralo imeti?
Delodajalec z več kot 10 zaposlenimi, ki nima sprejetega akta o sistemizaciji delovnih mest, tvega globo za prekršek v višini od 750 do 2.000 evrov.
Ali se naziv delovnega mesta lahko spremeni brez spremembe pogodbe o zaposlitvi?
Ne – naziv delovnega mesta je del opisa delovnega mesta, na katerega se sklicuje pogodba o zaposlitvi, zato sprememba naziva praviloma zahteva tudi ustrezno spremembo ali aneks k pogodbi. Nazivi delovnih mest se zato v praksi spreminjajo redko in usklajeno s celotno sistemizacijo delovnih mest.
Sorodne vsebine
- Koliko nas zaposleni stane v enem letu?
- Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?
- Varnost in zdravje pri delu v podjetju
VIRI IN LITERATURA:
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS
- Zavod RS za zaposlovanje
