Kljub načelni omejeni odgovornosti družbenikov v določenih pravno-organizacijskih oblikah se v izjemnih primerih lahko uporabi oblika poroštvene (subsidiarne) odgovornosti družbenikov (ko družbeniki družbo kot pravno osebo zlorabijo za prepovedane cilje ali v primeru odgovornosti družbenikov za izbrisano družbo)
Spregled pravne osebnosti je izjema od ločenosti premoženja družbe in družbenikov, ki jo ureja 8. člen ZGD-1.
Posledično je bilo poslovanje mnogih podjetnikov v tem času še precej kaotično, tudi neodgovorno. Številni so tako stanje izkoristili za hitre in sumljive zaslužke. Zaradi tega je nastala nova družbena kasta, nekakšni sporni »nouveau riches«. Na drugi strani pa smo bili priča nastanku velikega števila obubožanih delavcev, žrtev neodgovornega vodenja in s tem povezanih stečajev.
Primerjalno gledano se sicer institut spregleda pravne osebnosti pojavlja tudi v pravnih sistemih nekaterih drugih držav. Denimo v Nemčiji, v povezavi z odgovornostjo družbenikov za uničenje eksistence družbe. V ZDA pa v povezavi s korporacijo kot nekakšnim »alter egom« delničarjev.
Spregled pravne osebnosti po ZGD-1
V Sloveniji institut spregleda pravne osebnosti nastopa v dveh funkcijah. Po Zakonu o gospodarskih družbah (8. člen ZGD-1) kot odgovornost družbenikov, ki so poleg družbe za njene obveznosti odgovorni v štirih zakonsko naštetih primerih: če so družbo kot pravno osebo zlorabili za cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan; če so jo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov; če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot s svojim lastnim; ali če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Sodišča spore o tej odgovornosti obravnavajo prednostno. Drugi del tvori zakon, ki je skušal urediti odgovornost družbenikov izbrisanih družb (ZPUOOD).
Pravna varnost družbenikov
Državi lahko očitamo predvsem skrajno nemarno in neodločno regulacijo na področju ureditve spregleda pravne osebnosti v primeru izbrisanih kapitalskih družb (pri osebnih družbah družbeniki tako ali tako za obveznosti družbe odgovarjajo z osebnim premoženjem). Prvi pomislek lahko izrazim že ob dejstvu, da do spregleda pravne osebnosti pri kapitalskih družbah načelno sploh ne bi smelo prihajati. Osebna odgovornost družbenikov kapitalskih družb v korporacijskem pravu je namreč tujek (z izjemami, ki se tičejo zlorabe pravne osebe s strani družbenikov).
Tisti družbeniki, ki so vstopali v kapitalske družbe (denimo v d.o.o.) so to počeli v dobri veri. Menili so, da jim država zagotavlja, da za obveznosti družbe osebno ne morejo odgovarjati. A zgodilo se je ravno nasprotno. Od leta 1999 dalje se je država s pogostimi spremembami Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki so bile tudi predmet ustavne presoje, dobesedno norčevala iz takih družbenikov.
Zakonodajo je redno spreminjala, enkrat v plus upnikom, drugič v plus družbenikom. To je bilo odvisno od pritiska upniških in dolžniških lobijev. Pri tem je zakonodajo otežila do skrajnosti predvsem pri dokazovanju statusa aktivnih in pasivnih družbenikov. V tem obdobju je pravna varnost družbenikov nedvomno dosegla svoje dno.
Odpust obveznosti družbenikov
Leta 2011 je Državni zbor po dolgih usklajevanjih sprejel Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb RS (ZPUOOD), ki naj bi vendarle končal agonijo številnih družbenikov izbrisanih družb (pa tudi upnikov). Po prvotnem besedilu zakona (Uradni list RS, št. 87/2011) so dolžniki v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve lahko vložili predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2012 (Uradni list RS, št. 36/2012) razveljavilo 1. do 17. člen zakona, zato ta postopek odpusta po njem ne velja. Predlogu so morali predložiti izjavo, da niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti iz 8. člena Zakona o gospodarskih družbah RS.
Po prvotnem besedilu zakona je moralo sodišče ob prejemu predloga za odpust obveznosti preveriti le eno stvar. To je, če dolžnik, ki je podal predlog, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu v zvezi s poslovanjem izbrisane družbe. Če sodišče ugotovi, da taka pravnomočna obsodba ne obstaja, začne postopek odpusta obveznosti. In to ne da bi preverjalo, ali obstajajo pogoji za spregled pravne osebnosti. Upnike le z oklicem obvesti, da lahko v dveh mesecih po objavi oklica vložijo ugovor z dokazili o podanih pogojih za spregled pravne osebnosti.
Preberite tudi: Kaj je spregled pravne osebe.
Kdaj družbeniki odgovarjajo po 8. členu ZGD-1
Družbeniki praviloma ne odgovarjajo za obveznosti družbe, ZGD-1 pa v 8. členu našteva štiri primere, v katerih so za obveznosti družbe odgovorni tudi oni. Spore o tej odgovornosti sodišča obravnavajo prednostno.
| Primer po 8. členu | Kaj zakon pravi |
|---|---|
| Prepovedan cilj | družbo so kot pravno osebo zlorabili za cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan |
| Oškodovanje upnikov | družbo so zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov |
| Ravnanje s premoženjem | v nasprotju z zakonom so ravnali s premoženjem družbe kot s svojim lastnim |
| Zmanjšanje premoženja | v svojo korist ali v korist druge osebe so zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati obveznosti tretjim osebam |
Pri teh primerih gre za izjeme od načela ločenosti premoženja družbe in družbenikov; za vsak primer posebej je treba dokazati zakonske pogoje. Besedilo člena je na racunovodstvo.net.
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni spregled pravne osebnosti?
Gre za institut, po katerem sodišče v izjemnih primerih prezre ločenost premoženja družbe od premoženja družbenikov in dovoli, da za obveznosti družbe odgovarjajo tudi družbeniki osebno – kljub temu, da gre sicer za kapitalsko družbo z omejeno odgovornostjo.
Kdaj lahko pride do spregleda pravne osebnosti?
Med drugim, kadar družbenik zlorabi družbo za dosego cilja, ki mu je sicer prepovedan, kadar v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšuje premoženje družbe, čeprav ve ali bi moral vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam, ali kadar v nasprotju z zakonom ravna s premoženjem družbe kot s svojim lastnim.
Kaj je bil ZPUOOD in ali še velja?
Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (2011) je skušal urediti odpust obveznosti družbenikov izbrisanih družb (Uradni list RS, št. 87/2011), vendar je Ustavno sodišče z odločbo U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2012 razveljavilo njegov 1. do 17. člen (Uradni list RS, št. 36/2012). Postopek odpusta po tem zakonu zato ne velja.
Kako sodišča obravnavajo spore o spregledu pravne osebnosti?
Prednostno. Spore glede odgovornosti družbenikov iz prvega odstavka 8. člena ZGD-1 sodišča obravnavajo prednostno (3. odstavek 8. člena).
Kaj je Ustavno sodišče odločilo o ZPUOOD?
Z odločbo U-I-307/11-21 z dne 12. aprila 2012 (Uradni list RS, št. 36/2012) je razveljavilo 1. do 17. člen Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb. Postopek odpusta obveznosti po tem zakonu zato ne velja.
Sorodne vsebine
Ob sprejemu je bilo zakon mogoče načelno pozdraviti, vsaj z vidika končanja nepravično dolgih pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, ki so obremenjevali tako upnike, kot tudi družbenike. Navkljub temu pa ostaja grenak priokus povezan s katastrofalnim razumevanjem bistva korporacijskega prava, ki je v ločevanju premoženja družbe in družbenikov in s tem povezane odgovornosti slednjih za obveznosti družbe.
