Spregled pravne osebnosti

Pri spregledu pravne osebnosti je pomenljivo, da je Slovenija pravzaprav ena izmed redkih držav, ki ima ta pravni institut sploh zakonsko urejen. To je najbrž posledica dejstva, da je bilo v naši državi v začetku devetdesetih let razumevanje korporacijskega prava še v povojih.
Spregled pravne osebnosti

Spregled pravne osebnosti

Posledično je bilo poslovanje mnogih podjetnikov v tem času še precej kaotično, tudi neodgovorno. Številni so tako stanje izkoristili za hitre in sumljive zaslužke. Zaradi tega je nastala nova družbena kasta, nekakšni sporni »nouveau riches«. Na drugi strani pa smo bili priča nastanku velikega števila obubožanih delavcev, žrtev neodgovornega vodenja in s tem povezanih stečajev.

Primerjalno gledano se sicer institut spregleda pravne osebnosti pojavlja tudi v pravnih sistemih nekaterih drugih držav. Denimo v Nemčiji, v povezavi z odgovornostjo družbenikov za uničenje eksistence družbe. V ZDA pa v povezavi s korporacijo kot nekakšnim »alter egom« delničarjev.

Spregled pravne osebnosti

V Sloveniji institut spregleda pravne osebnosti nastopa v dveh funkcijah. Po Zakonu o gospodarskih družbah RS (8. člen ZGD-1) kot oblika poroštvene (subsidiarne) odgovornosti družbenikov v primerih, ko so družbeniki družbo kot pravno osebo zlorabili za prepovedane cilje (denimo z namenom oškodovanja upnikov ali če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da zaradi tega ne bodo uspeli poravnati svojih obveznosti tretjim osebam) in po zakonih, ki so urejali in še urejajo odgovornost družbenikov izbrisanih družb.

Pravna varnost družbenikov

Državi lahko očitamo predvsem skrajno nemarno in neodločno regulacijo na področju ureditve spregleda pravne osebnosti v primeru izbrisanih kapitalskih družb (pri osebnih družbah družbeniki tako ali tako za obveznosti družbe odgovarjajo z osebnim premoženjem). Prvi pomislek lahko izrazim že ob dejstvu, da do spregleda pravne osebnosti pri kapitalskih družbah načelno sploh ne bi smelo prihajati. Osebna odgovornost družbenikov kapitalskih družb v korporacijskem pravu je namreč tujek (z izjemami, ki se tičejo zlorabe pravne osebe s strani družbenikov).

Tisti družbeniki, ki so vstopali v kapitalske družbe (denimo v d.o.o.) so to počeli v dobri veri. Menili so, da jim država zagotavlja, da za obveznosti družbe osebno ne morejo odgovarjati. A zgodilo se je ravno nasprotno. Od leta 1999 dalje se je država s pogostimi spremembami Zakona o finančnem poslovanju podjetij RS (ZZPpoD), ki so bile tudi predmet ustavne presoje, dobesedno norčevala iz takih družbenikov.

Zakonodajo je redno spreminjala, enkrat v plus upnikom, drugič v plus družbenikom. To je bilo odvisno od pritiska upniških in dolžniških lobijev. Pri tem je zakonodajo otežila do skrajnosti predvsem pri dokazovanju statusa aktivnih in pasivnih družbenikov. V tem obdobju je pravna varnost družbenikov nedvomno dosegla svoje dno.

Odpust obveznosti družbenikov

Leta 2011 je Državni zbor po dolgih usklajevanjih sprejel Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb RS (ZPUOOD), ki naj bi vendarle končal agonijo številnih družbenikov izbrisanih družb (pa tudi upnikov). V skladu s tem zakonom lahko namreč dolžniki v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve vložijo predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju RS, in sicer postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlogu morajo predložiti izjavo, da niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti iz 8. člena Zakona o gospodarskih družbah RS.

Ko sodišče prejme predlog za odpust obveznosti, mora preveriti le eno stvar. To je, če dolžnik, ki je podal predlog, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu v zvezi s poslovanjem izbrisane družbe. Če sodišče ugotovi, da taka pravnomočna obsodba ne obstaja, začne postopek odpusta obveznosti. In to ne da bi preverjalo, ali obstajajo pogoji za spregled pravne osebnosti. Upnike le z oklicem obvesti, da lahko v dveh mesecih po objavi oklica vložijo ugovor z dokazili o podanih pogojih za spregled pravne osebnosti.

Preberite tudi: Kaj je spregled pravne osebe.

Zakon lahko načelno pozdravimo. Vsaj z vidika končanja nepravično dolgih pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, ki so obremenjevali tako upnike, kot tudi družbenike. Navkljub temu pa ostaja grenak priokus povezan s katastrofalno slabim razumevanjem bistva korporacijskega prava, ki je v ločevanju premoženja družbe in družbenikov in s tem povezane odgovornosti slednjih za obveznosti družbe.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Podjemna ali avtorska pogodba?

Podjemna ali avtorska pogodba?

Pogodba o delu in avtorska pogodba sta pogodbi, ki se v praksi najpogosteje uporabljata v primeru, da se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja. V nadaljevanju si lahko preberete njuno primerjavo vključno s prednosti in omejitvami pri eni ter drugi. Preberite več >>

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno oziroma kakšno drugo pogodbo. Preberite več >>

Kateri so elementi delovnega razmerja?

Kateri so elementi delovnega razmerja?

Delovno razmerje je dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi oziroma njena sklenitev je dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje. Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Sponzorska pogodba

Sponzorska pogodba

Slovenska zakonodaja sponzorske pogodbe izrecno ne ureja. Ne določa obveznih elementov ali oblike sponzorske pogodbe, to je oblikovala praksa sama, zato sta pri sklepanju pogodbe v veliki meri stranki prepuščeni svoji volji, željam in možnostim uporabe elementov določb iz drugih pogodb. Preberite več >>

Pasti investicijskih pogodb

Pasti investicijskih pogodb

Eden najbolj pomembnih trenutkov v razvoju zagonskega podjetja je sklenitev prve pogodbe o zunanji investiciji. Začne se namreč novo poglavje, v podjetje pa neredko vstopijo novi akterji, zunanji investitorji, s čimer se odprejo nove priložnosti in prerazporedi dosedanji režim. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Oznake: ,
Iskanje
Mentorsko izobraževanje socialnega podjetja zavod MP
Projekt Mentorsko izobraževanje socialnega podjetja zavod MP
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

HardwareSTART – mednarodna konferenca – 2019

20.11.2019 od 9:00 do 20:00
HardwareSTART – mednarodna konferenca – 2019

Slovenska hardware scena - povežimo se! V povezavi s slovenskimi startup podjetji se pogovarjamo predvsem o storitvenih, razvijalskih in podjetjih, ki se ukvarjajo s spletno trgovino. Imamo pa tudi veliko uspešnih primerov startup podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem strojne opreme: Visionect, Sleepy bottle, Equa... takšnih podjetij si želimo še več. Zato smo pripravili aktivnosti v okviru programa HardwareSTART kateri glavni namen je povečati število ter rast startup podjetij, ki delujejo na področju razvoja strojne opreme.
Preberite več >>

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

22.11.2019 od 13:00 do 17:30
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.


Preberite več >>

Vse za podjetje