Kljub načelni omejeni odgovornosti družbenikov v določenih pravno-organizacijskih oblikah se v izjemnih primerih lahko uporabi oblika poroštvene (subsidiarne) odgovornosti družbenikov (ko družbeniki družbo kot pravno osebo zlorabijo za prepovedane cilje ali v primeru odgovornosti družbenikov za izbrisano družbo)
Posledično je bilo poslovanje mnogih podjetnikov v tem času še precej kaotično, tudi neodgovorno. Številni so tako stanje izkoristili za hitre in sumljive zaslužke. Zaradi tega je nastala nova družbena kasta, nekakšni sporni »nouveau riches«. Na drugi strani pa smo bili priča nastanku velikega števila obubožanih delavcev, žrtev neodgovornega vodenja in s tem povezanih stečajev.
Primerjalno gledano se sicer institut spregleda pravne osebnosti pojavlja tudi v pravnih sistemih nekaterih drugih držav. Denimo v Nemčiji, v povezavi z odgovornostjo družbenikov za uničenje eksistence družbe. V ZDA pa v povezavi s korporacijo kot nekakšnim »alter egom« delničarjev.
Spregled pravne osebnosti
V Sloveniji institut spregleda pravne osebnosti nastopa v dveh funkcijah. Po Zakonu o gospodarskih družbah RS (8. člen ZGD-1) kot oblika poroštvene (subsidiarne) odgovornosti družbenikov v primerih, ko so družbeniki družbo kot pravno osebo zlorabili za prepovedane cilje (denimo z namenom oškodovanja upnikov ali če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da zaradi tega ne bodo uspeli poravnati svojih obveznosti tretjim osebam) in po zakonih, ki so urejali in še urejajo odgovornost družbenikov izbrisanih družb.
Pravna varnost družbenikov
Državi lahko očitamo predvsem skrajno nemarno in neodločno regulacijo na področju ureditve spregleda pravne osebnosti v primeru izbrisanih kapitalskih družb (pri osebnih družbah družbeniki tako ali tako za obveznosti družbe odgovarjajo z osebnim premoženjem). Prvi pomislek lahko izrazim že ob dejstvu, da do spregleda pravne osebnosti pri kapitalskih družbah načelno sploh ne bi smelo prihajati. Osebna odgovornost družbenikov kapitalskih družb v korporacijskem pravu je namreč tujek (z izjemami, ki se tičejo zlorabe pravne osebe s strani družbenikov).
Tisti družbeniki, ki so vstopali v kapitalske družbe (denimo v d.o.o.) so to počeli v dobri veri. Menili so, da jim država zagotavlja, da za obveznosti družbe osebno ne morejo odgovarjati. A zgodilo se je ravno nasprotno. Od leta 1999 dalje se je država s pogostimi spremembami Zakona o finančnem poslovanju podjetij RS (ZZPpoD), ki so bile tudi predmet ustavne presoje, dobesedno norčevala iz takih družbenikov.
Zakonodajo je redno spreminjala, enkrat v plus upnikom, drugič v plus družbenikom. To je bilo odvisno od pritiska upniških in dolžniških lobijev. Pri tem je zakonodajo otežila do skrajnosti predvsem pri dokazovanju statusa aktivnih in pasivnih družbenikov. V tem obdobju je pravna varnost družbenikov nedvomno dosegla svoje dno.
Odpust obveznosti družbenikov
Leta 2011 je Državni zbor po dolgih usklajevanjih sprejel Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb RS (ZPUOOD), ki naj bi vendarle končal agonijo številnih družbenikov izbrisanih družb (pa tudi upnikov). V skladu s tem zakonom lahko namreč dolžniki v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve vložijo predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju RS, in sicer postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlogu morajo predložiti izjavo, da niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti iz 8. člena Zakona o gospodarskih družbah RS.
Ko sodišče prejme predlog za odpust obveznosti, mora preveriti le eno stvar. To je, če dolžnik, ki je podal predlog, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu v zvezi s poslovanjem izbrisane družbe. Če sodišče ugotovi, da taka pravnomočna obsodba ne obstaja, začne postopek odpusta obveznosti. In to ne da bi preverjalo, ali obstajajo pogoji za spregled pravne osebnosti. Upnike le z oklicem obvesti, da lahko v dveh mesecih po objavi oklica vložijo ugovor z dokazili o podanih pogojih za spregled pravne osebnosti.
Preberite tudi: Kaj je spregled pravne osebe.
Zakon lahko načelno pozdravimo. Vsaj z vidika končanja nepravično dolgih pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, ki so obremenjevali tako upnike, kot tudi družbenike. Navkljub temu pa ostaja grenak priokus povezan s katastrofalnim razumevanjem bistva korporacijskega prava, ki je v ločevanju premoženja družbe in družbenikov in s tem povezane odgovornosti slednjih za obveznosti družbe.
