Uvoz blaga iz tretjih držav

Uvoz oziroma vnos blaga iz tretje države je pomemben člen trgovinske menjave, ki je podvržen posebnemu sistemu deklariranja in carinjenja. Pod pojem tretje države štejemo vse države, ki niso članice EU, poleg tega pa tudi nekatera območja v državah članicah EU, ki niso del carinskega območja EU.
Uvoz blaga iz tretjih držav

Uvoz blaga iz tretjih držav. (Vir slike: Bigstockphoto)

Carinska unija je pojem, ki geografsko zajema (skoraj) celotno območje Evropske Unije in pojmovno predstavlja trgovinski prostor, kjer velja prosti pretok blaga, ne glede na izvor. Za vsako blago, ki ne izhaja iz Carinske unije in želi po njej prosto krožiti, je ob vstopu potrebno plačati carino. Blago je pod carinskim nadzorom od trenutka, ko je vnešeno v carinsko območje Evropske Unije in je lahko kadarkoli predmet kontrole carinskih organov. Nekatere kategorije blaga je mogoče uvoziti le skozi temu namenjene mejne prehode, saj je le tam na voljo vsa oprema za celovit pregled in nadzor. Kadar takšno blago prispe na mejni prehod, ki ni namenjen opravi specifičnega carinskega pregleda, se najprej uvede tranzitni postopek do namembnega mejnega prehoda.

Kdor želi v carinsko območje Evropske Unije uvoziti blago, mora to deklarirati ustno, sicer pa vložiti t.i. vstopno skupno deklaracijo (VSD) za sprostitev v promet. To velja tudi za blago, ki Unijo zgolj prečka in ni namenjeno vstopu v Unijo, ter za blago, ki po kopnem prečka tretjo državo. V tem primeru se zahtevek v carinskem postopku ne nanaša na sprostitev v prosti promet znotraj Unije, ampak na tranzit ali začasni uvoz. Carinski postopki se namreč med seboj razlikujejo glede na naravo vstopa v carinsko unijo. Poleg omenjenih poznamo tudi postopke za carinsko skladiščenje, posebno rabo, aktivno ali pasivno oplemenitenje in druge.

Nekatere kategorije izdelkov so predpisane kot izjeme in zanje ni potrebno vložiti VSD. Med te izdelke spada električna enegrija, blago, ki vstopa po cevovodih, pisemske pošiljke, gospodinjska oprema, blago v osebni prtljagi in druge kategorije, ki so navedene v Navodilih FURS.

Pri vstopu v carinsko unijo se izračuna uvozna dajatev, ki je carina ali druga dajatev s podobnim učinkom.  Obračuna se po carinski tarifi, ki določa carinsko vrednost blaga. Osnova za izračun je ponavadi račun, lahko pa tudi tržna cena enakega ali podobnega blaga. Poleg carine, se pri uvozu obračuna tudi davek na dodano vrednost in morebitne trošarine. DDV se izračuna glede na carinsko vrednost blaga in znesek vseh carinskih dajatev, poleg uvoznih dajatev pa se izračuna tudi trošarina. V primerih, določenih z Navodili FURS je mogoče blago oprostiti uvoznih dajatev, DDVja in trošarin.

Uvoz hrane

Uvoz prehrambenih izdelkov iz tretjih držav posebej nadzoruje Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj mora hrana zadostovati posebnim zahtevam glede varnosti, označevanja in kakovosti živil. Za živila, ki se tržijo, obstajajo zahteve glede parametrov kakovosti, higiene, označevanja in varnosti, s katerimi mora nosilec živilske dejavnosti zagotavljati skladnost.

Posebej strogi predpisi, ki jih določa evropska zakonodaja, veljajo za ekološko pridelana živila.

Proizvod, uvožen iz tretje države, mora izpolnjevati naslednje pogoje, da je na trg EU smatran kot ekološki proizvod:

  •  je proizvod skladen z določbami te uredbe ter izvedbenimi pravili o proizvodnji, 
  • so vsi izvajalci, tudi izvozniki, pod nadzorom določenega nadzornega organa ali priznanega izvajalca nadzora,
  • lahko zadevni izvajalci uvoznikom ali nacionalnim organom v vsakem trenutku predložijo dokazila, na podlagi katerih je mogoče identificirati izvajalca, ki je izvedel zadnjo operacijo, ter preveriti, ali ta izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje.

Stranka, ki želi uvažati ekološko pridelano hrano, se mora pred samim pričetkom dejavnosti uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav vključiti v kontrolo pri eni od treh kontrolnih organizacij, ki so pooblaščene s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) za opravljanje kontrole ekološke pridelave in predelave.

Ministrstvo predpiše tudi seznam živil, za katera je predpisan poostren nadzor ali nujni ukrepi, glede na državo izvora, posebne fitosanitarne zahteve in poostren nadzor za zagotavljanje varnosti živil.

Nekatere kategorije prehrambenih izdelkov zaradi svoje posebej občutljive narave dodatno pregleduje tudi Zdravstveni inšpektorat pod okriljem Ministrstva za zdravje. Med kategorije posebnih živil spadajo prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske namene (hrana za dojenčke in male otroke, živila brez glutena, živila za športnike in posebne diete in druga) in vsi materiali in izdelki, ki bodo v stiku s temi živili. Omenjene kategorije živil so podvržene dodatnemu nadzoru, ki ga na podlagi vloge (dostopne na www.zi.gov.si ) prične zdravstveni inšpektor.

Uvoz kozmetike

Uvoz kozmetičnih izdelkov v Sloveniji nadzoruje Urad RS za kemikalije pod okriljem Ministrstva za zdravje, ki opisuje postopek za prošnjo za prodajo kozmetike na trgu, same zahteve pa predpisuje Evropska komisija, ki tudi obravnava vse prošnje za vstop na trg. Poleg tega pa slovenski Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP) v 13. členu določa, da mora pred prvim dajanjem kozmetičnega proizvoda v promet dobavitelj organu, pristojnemu za kemikalije, sporočiti kraj ali kraje proizvodnje, oziroma v primeru uvoza v Republiko Slovenijo, državo izvoznico ter državo porekla.

Uvoznik kozmetičnih izdelkov mora ob uvozu carinsko unijo:

  1. Elektronsko priglasiti informacije o kozmetičnem izdelku na Evropsko komisijo,
    1. Ob prvem prihodu na trg priglasitev opravi odgovorna oseba,
    2. Kadar se izdelek že prodaja v drugi državi članici EU, pa lahko priglasitev opravi distributer.
  2. Dobavitelj mora ob uvozu v Republiko Slovenijo obvestiti organ, pristojen za kemikalije, o porizvodnji, državi izvoznici in državi porekla.

Uvoz otroških izdelkov

Uvoz otroških izdelkov je področje, ki ga zaradi specifične narave in posebnih varnostnih zahtev regulira in harmonizira Evropska Unija, ki redno objavlja standarde za posamične otroške izdelke. Za posamezne kategorije otroških izdelkov, ki jih Evropska komisija še ni standardizirala, v Sloveniji veljajo predpisi, določeni z Zakonom o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1).

Področje otroških izdelkov je močno regulirano in standardizirano. Že sama kategorija otroških oblačil ima vrsto pravilnikov, ki med drugim določajo celo dolžino vrvic in vezalk na oblačilih. Za ilustracijo, so spodaj našteti standardi, ki poleg zakonodaje regulirajo zahteve za otroška napihljiva igrala:

Proizvajalec lahko doseže sprejemljivo varnost napihljivih igral, če jih izdela v skladu z neobveznim standardom:

  • SIST EN 14960:2007: Napihljiva igralna oprema – Varnostne zahteve in preskusne metode, v povezavi s
  • SIST EN 1176-1:2008: Oprema in podloge otroških igrišč – 1. del: splošne varnostne zahteve in preskusne metode ter
  • SIST EN 1177:2008: Podloge otroških igrišč, ki ublažijo udarce – Ugotavljanje kritične višine padca

Preberite tudi: 6 nasvetov za uvoz iz Kitajske.

Uvoznik otroških izdelkov mora zato ob uvozu natančno paziti na celovrstno regulacijo posamezne kategorije otroških izdelkov, sicer lahko v okviru proizvajalčeve odgovornosti odškodninsko odgovarja ob vsaki napaki.

Viri:

  • FURS
  • Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • Urad RS za kemikalije
  • Zakon o splošni varnosti proizvodov
  • Zakon o kozmetičnih proizvodih
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Konferenca: Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!

Konferenca: Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!

Kje preživeti petek, 15. junija? Če razvijate oziroma vodite svoj posel, potem si ne moremo zamisliti boljšega kraja kot NLB Center inovativnega podjetništva. Na ta dan se bomo namreč v družbi uspešnih slovenskih mladih podjetnikov družili ob temah, ki vam bodo pomagale pri razvoju in rasti podjetja. Če bi radi v letu 2018 napravili korak naprej, te BREZPLAČNE konference ne smete zamuditi. Preberite več >>

MP svetovanje

MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje. Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Mladi podjetniki že odpirajo svoja prva podjetja

Mladi podjetniki že odpirajo svoja prva podjetja

Projekt Mladi podjetniki, ki ga razpisuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, je v polnem zagonu, kar pomeni, da bomo do konca maja leta 2019 dobili skoraj 300 novih nadobudnih mladih podjetnikov. Preberite več >>

Mladi podjetnik leta 2018 je Rok Starič!

Mladi podjetnik leta 2018 je Rok Starič!

Vrhunec letošnje konference Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! je bil zaključek izbora Mladi podjetnik leta 2018. Prestižni naziv je pripadel Domžalčanu Rok Stariču - Rok´s nut butter d.o.o.. Preberite več >>

Principi, ki bi se jih moral držati vsak podjetnik

Principi, ki bi se jih moral držati vsak podjetnik

Uspeh podjetnika je sestavljen iz serije odločitev in poti, ki jo je ubral v času poslovanja. Čeprav univerzalnih navodil za uspeh v podjetništvu ni, vam lahko nekatere smernice pomagajo na poti do uspeha. Preberite več >>

Startup cafe – “Slovenci bi samo razvijali, ne pa prodajali”

Startup cafe – “Slovenci bi samo razvijali, ne pa prodajali”

Junijski Startup cafe je prinesel zanimivo debato o razvoju spletnih platform, ki postajajo pomemben dejavnik v slovenskem podjetništvu. Kako iz njih razviti resen posel sta razkrila uspešna podjetnika Jan Dobrilovič iz start-upa Beeping ter Borut Markelj iz Ehrana.si. Preberite več >>

Kolumna: insajderski pogled iz kripto industrije

Kolumna: insajderski pogled iz kripto industrije

Po podatkih Coindeska je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta s primarnimi izdajami kripto žetonov (ICO) zbranih za 6,3 mrd USD sredstev. Ta znesek presega vsoto vseh zbranih sredstev v letu 2017. Samo v januarju so slovenski ICO projekti (CargoX, X8Currency, InsurePal, Origin Trail in ostali) zbrali za več kot 50 mio EUR sredstev. Ponudba na kripto trgu v obliki ICO projektov torej obstaja, prav tako obstaja povpraševanje (investitorji). Površen opazovalec ICO industrije bi lahko na osnovi prej navedenih dejstev hitro sklepal, da je svoj ICO vedno lažje izpeljati. Ali je res tako? Preberite več >>

Zgodbe šestih mladih inovativnih podjetnikov

Zgodbe šestih mladih inovativnih podjetnikov

Starost v podjetništvu ne igra pomembne vloge. Nekateri uspejo šele kasneje v življenju, drugi pa že zelo zgodaj. Predstavljamo vam zgodbe posameznikov, ki so se v podjetništvo podali že pred 21. letom. Naj vam bodo v navdih. Preberite več >>

NV Holders – slovenska kakovost, ki v svetu nima konkurence

NV Holders – slovenska kakovost, ki v svetu nima konkurence

Škofjeločan Nik Vene je na svoji podjetniški poti že preskočil kar nekaj zahtevnih stopničk. Njegovemu podjetju NV Holders so se hitro odprla vrata tudi na tujih trgih, kar mu daje dodaten zagon za nadaljne delo. Preberite več >>

Oznake:
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

03.07.2018 od 14:00 do 17:00
GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

Vsi smo že slišali za uredbo GDPR. Poenostavljeno rečeno, gre za spremembo, zaostritev pravil na področju varstva osebnih podatkov, ki močno vpliva na poslovanje podjetij, ki zbirajo osebne podatke o strankah. Kako se na spremembe, ki jih je prinesla uredba GDPR, pripraviti v praksi in kaj je potrebno urediti na vaši spletni strani ter kar se tiče hranjenja osebnih podatkov o strankah?
Preberite več >>

Vse za podjetje