Nasveti za brezskrben uvoz iz Kitajske (slika:sxc.hu).
Uvoz blaga iz tretjih držav pomeni, da ob vstopu v EU plačate carino, DDV in morebitne trošarine, za nekatere izdelke pa veljajo še dodatne zahteve.
Uvoz blaga iz tretjih držav v carinsko unijo Evropske unije je urejen s carinskimi predpisi, ki veljajo enotno za (skoraj) celotno območje EU – trgovinski prostor, kjer velja prosti pretok blaga ne glede na izvor. Za vsako blago, ki ne izhaja iz carinske unije in želi po njej prosto krožiti, je ob vstopu treba plačati carino.
Uvoz blaga iz tretjih držav: kdaj je treba plačati carino
Blago je pod carinskim nadzorom od trenutka, ko je vneseno v carinsko območje Evropske unije, in je lahko kadarkoli predmet kontrole carinskih organov. Nekatere kategorije blaga je mogoče uvoziti le skozi temu namenjene mejne prehode, saj je le tam na voljo vsa oprema za celovit pregled in nadzor. Kadar takšno blago prispe na mejni prehod, ki ni namenjen opravi specifičnega carinskega pregleda, se najprej uvede tranzitni postopek do namembnega mejnega prehoda.
Blago, ki vstopa v carinsko območje Evropske unije, je treba prijaviti carinskim organom: pred prihodom z vstopno skupno deklaracijo (VSD), za sprostitev v prosti promet pa s carinsko (uvozno) deklaracijo, ki je lahko v določenih primerih tudi ustna. To velja tudi za blago, ki ni namenjeno prostemu prometu v EU, ampak tranzitu ali začasnemu uvozu. Carinski postopki se namreč med seboj razlikujejo glede na naravo vstopa v carinsko unijo. Poleg omenjenih poznamo tudi postopke za carinsko skladiščenje, posebno rabo, aktivno ali pasivno oplemenitenje in druge.
Nekatere kategorije izdelkov so predpisane kot izjeme in zanje ni treba vložiti VSD. Med te izdelke spadajo električna energija, blago, ki vstopa po cevovodih, pisemske pošiljke, gospodinjska oprema, blago v osebni prtljagi in druge kategorije, ki so navedene v navodilih FURS.
Uvozne dajatve, DDV in trošarine pri uvozu
Pri vstopu v carinsko unijo se izračuna uvozna dajatev, ki je carina ali druga dajatev s podobnim učinkom. Višina carine izhaja iz tarifne uvrstitve blaga v carinski tarifi (TARIC) in njegove carinske vrednosti. Osnova za izračun je ponavadi račun, lahko pa tudi tržna cena enakega ali podobnega blaga. Poleg carine se pri uvozu obračuna tudi davek na dodano vrednost in morebitne trošarine. Davčna osnova za DDV je carinska vrednost blaga, povečana za carino in druge dajatve, plačane zaradi uvoza (vključno s trošarino), ter za postranske stroške do prvega namembnega kraja v Uniji (38. člen ZDDV-1). Natančnejši izračun in novo carino 3 evre na izdelek pri pošiljkah do 150 evrov najdete v članku Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine). V primerih, določenih z navodili FURS, je mogoče blago oprostiti uvoznih dajatev, DDV-ja in trošarin. Podrobneje o izračunu teh dajatev pišemo v članku Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine).
Uvoz blaga iz tretjih držav in DDV: kdo plača in kdo odbije
Pri uvozu blaga iz tretjih držav obveznost obračuna DDV nastane takrat, ko je blago uvoženo; pri blagu, ki je zavezano carini, ko nastane carinski dolg. Kako se DDV plača in odbije, je odvisno od tega, kdo je prejemnik blaga.
| Prejemnik blaga | Plačilo DDV | Odbitek |
|---|---|---|
| Brez DDV številke ali brez ustrezne navedbe v deklaraciji | DDV se plača ob carinjenju, kot da bi bil uvozna dajatev | Zavezanec za DDV ga odbije v obračunu DDV, če blago uporablja za obdavčene transakcije |
| Zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, ki v deklaraciji navede DDV številko, osnovo, stopnjo in znesek DDV | DDV izkaže v obračunu DDV in ga plača v roku za oddajo obračuna | Odbitek uveljavi v istem obračunu |
| Zavezanec brez sedeža v Sloveniji, identificiran za DDV v Sloveniji | Enako kot zgoraj, vendar mora imenovati davčnega zastopnika, ki solidarno odgovarja | Po splošnih pravilih o odbitku |
Davčna osnova je carinska vrednost, povečana za carino, trošarine in postranske stroške do prvega namembnega kraja v Uniji. Mali davčni zavezanec, oproščen DDV, vstopnega DDV ne more odbiti.
Uvoz hrane iz tretjih držav
Uvoz prehrambenih izdelkov iz tretjih držav posebej nadzoruje Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj mora hrana zadostovati posebnim zahtevam glede varnosti, označevanja in kakovosti živil. Za živila, ki se tržijo, obstajajo zahteve glede parametrov kakovosti, higiene, označevanja in varnosti, s katerimi mora nosilec živilske dejavnosti zagotavljati skladnost.
Posebej strogi predpisi, ki jih določa evropska zakonodaja, veljajo za ekološko pridelana živila. Proizvod, uvožen iz tretje države, mora izpolnjevati naslednje pogoje, da je na trgu EU obravnavan kot ekološki proizvod:
- proizvod je skladen z določbami ustrezne uredbe ter izvedbenimi pravili o proizvodnji,
- vsi izvajalci, tudi izvozniki, so pod nadzorom določenega nadzornega organa ali priznanega izvajalca nadzora,
- zadevni izvajalci lahko uvoznikom ali nacionalnim organom v vsakem trenutku predložijo dokazila, na podlagi katerih je mogoče identificirati izvajalca, ki je izvedel zadnjo operacijo, ter preveriti, ali ta izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje.
Stranka, ki želi uvažati ekološko pridelano hrano, se mora pred samim pričetkom dejavnosti uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav vključiti v kontrolo pri eni od kontrolnih organizacij, pooblaščenih za opravljanje kontrole ekološke pridelave in predelave.
Pristojno ministrstvo predpiše tudi seznam živil, za katera je predpisan poostren nadzor ali nujni ukrepi, glede na državo izvora, posebne fitosanitarne zahteve in poostren nadzor za zagotavljanje varnosti živil. Nekatere kategorije prehrambenih izdelkov zaradi svoje posebej občutljive narave dodatno pregleduje tudi Zdravstveni inšpektorat RS pod okriljem Ministrstva za zdravje. Med kategorije posebnih živil spadajo prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske namene (hrana za dojenčke in male otroke, živila brez glutena, živila za športnike in posebne diete in druga) ter vsi materiali in izdelki, ki bodo v stiku s temi živili.
Uvoz kozmetike iz tretjih držav
Uvoz kozmetičnih izdelkov v Sloveniji nadzoruje Urad RS za kemikalije pod okriljem Ministrstva za zdravje, ki opisuje postopek za prošnjo za prodajo kozmetike na trgu, same zahteve pa predpisuje Evropska komisija, ki tudi obravnava vse prošnje za vstop na trg. Poleg tega slovenski Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP) v 13. členu določa, da mora pred prvim dajanjem kozmetičnega proizvoda v promet dobavitelj organu, pristojnemu za kemikalije, sporočiti kraj ali kraje proizvodnje oziroma, v primeru uvoza v Republiko Slovenijo, državo izvoznico ter državo porekla.
Uvoznik kozmetičnih izdelkov mora ob uvozu v carinsko unijo:
- elektronsko priglasiti informacije o kozmetičnem izdelku Evropski komisiji – ob prvem prihodu na trg priglasitev opravi odgovorna oseba, kadar pa se izdelek že prodaja v drugi državi članici EU, jo lahko opravi distributer;
- dobavitelj mora ob uvozu v Republiko Slovenijo obvestiti organ, pristojen za kemikalije, o proizvodnji, državi izvoznici in državi porekla.
Uvoz otroških izdelkov iz tretjih držav
Uvoz otroških izdelkov je področje, ki ga zaradi specifične narave in posebnih varnostnih zahtev regulira in harmonizira Evropska unija, ki redno objavlja standarde za posamične otroške izdelke. Splošno varnost proizvodov, ki niso predmet posebne harmonizirane zakonodaje, od 13. decembra 2024 ureja neposredno uporabna Uredba (EU) 2023/988 o splošni varnosti proizvodov (GPSR), njeno izvajanje in pristojne nadzorne organe v Sloveniji pa določa Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o splošni varnosti proizvodov (ZIUSVP), ki je nadomestil prejšnji Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1).
Področje otroških izdelkov je močno regulirano in standardizirano. Že sama kategorija otroških oblačil ima vrsto pravilnikov, ki med drugim določajo celo dolžino vrvic in vezalk na oblačilih. Za ilustracijo so spodaj našteti standardi, ki poleg zakonodaje regulirajo zahteve za otroška napihljiva igrala – proizvajalec lahko doseže sprejemljivo varnost napihljivih igral, če jih izdela v skladu z neobveznim standardom:
- SIST EN 14960: Napihljiva igralna oprema – varnostne zahteve in preskusne metode, v povezavi s
- SIST EN 1176-1: Oprema in podloge otroških igrišč – 1. del: splošne varnostne zahteve in preskusne metode ter
- SIST EN 1177: Podloge otroških igrišč, ki ublažijo udarce – ugotavljanje kritične višine padca.
Uvoznik otroških izdelkov mora zato ob uvozu natančno paziti na celovrstno regulacijo posamezne kategorije otroških izdelkov, sicer lahko v okviru proizvajalčeve odgovornosti odškodninsko odgovarja ob vsaki napaki.
Uvoz blaga iz tretjih držav je torej odvisen tudi od vrste blaga – za hrano, kozmetiko in otroške izdelke veljajo dodatne, strožje zahteve poleg splošnih carinskih pravil.
Uradni vir: FURS – carina.
Pogosta vprašanja
Kaj je prvi korak pri uvozu blaga iz tretjih držav?
Prvi korak je prijava blaga carinskim organom ob vstopu v EU (VSD), nato pa carinska deklaracija za izbrani carinski postopek, npr. sprostitev v prosti promet.
Kdaj je treba pri uvozu blaga vložiti vstopno skupno deklaracijo?
VSD je treba vložiti vedno, kadar blago iz tretje države vstopa v carinsko območje EU, razen za izrecno predpisane izjeme (npr. električna energija, blago po cevovodih, pisemske pošiljke, gospodinjska oprema, blago v osebni prtljagi).
Kdo nadzoruje uvoz hrane in kozmetike iz tretjih držav?
Uvoz hrane nadzoruje Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (za posebne kategorije živil tudi Zdravstveni inšpektorat RS), uvoz kozmetike pa Urad RS za kemikalije.
Kateri predpis danes ureja splošno varnost uvoženih otroških izdelkov?
Od 13. decembra 2024 to neposredno ureja Uredba (EU) 2023/988 o splošni varnosti proizvodov (GPSR), njeno izvajanje v Sloveniji pa Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o splošni varnosti proizvodov (ZIUSVP), ki je nadomestil prejšnji ZSVP-1.
Ali lahko podjetje DDV, plačan ob uvozu, odbije?
Da, če blago uporablja za obdavčene transakcije. ZDDV-1 med odbitni DDV šteje tudi DDV, ki ga je zavezanec dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji v zvezi z uvozom blaga. Mali zavezanec, oproščen DDV, odbitka nima.
Kdaj nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu?
Ko je blago uvoženo. Če je blago zavezano carini, nastane obveznost takrat, ko nastane carinski dolg za to blago.
Ali se pri uvozu trošarinskega blaga trošarina všteje v osnovo za DDV?
Da. V davčno osnovo pri uvozu se vštevajo trošarine in drugi davki ter dajatve, plačani zaradi uvoza, ne pa sam DDV.
Sorodne vsebine
VIRI:
- FURS
- Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Urad RS za kemikalije
- Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o splošni varnosti proizvodov (ZIUSVP)
- Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP)
