Upravljanje d.o.o.

Enako seveda velja tudi za podjetništvo. V svetu in tudi v naši podalpski državici poznamo cel kup zglednih »španovij«, ki so ustvarile lepe zgodbe o napredku, uspehu in inovacijah – v Sloveniji denimo podjetja kot so Krka, Pipistrel, Studio Moderna, ipd.

A žal imajo »španovije« tudi svojo temno plat. V mnogih podjetjih namesto pozitivnih vibracij žal prevladajo negativne in med podjetniki se razrastejo špekulacije, zavist, pohlep, sebičnost ali celo sovraštvo. V tem tekstu bom opozoril na nekaj zakonskih in pogodbenih varovalk, ki služijo temu, da podjetniki ne bi podjetij (konkretno d.o.o.-jev) zlorabili na račun svojih poslovnih partnerjev.

Regulacija in upravljanje d.o.o.

Kar se tiče d.o.o. je potrebno predvsem poudariti, da zakon regulacijo upravljanja v znatni meri prepušča kar družbeni pogodbi, torej družbenikom samim. Ti lahko poljubno razporedijo svoje pravice in obveznosti pri upravljanju družbe, med drugim lahko denimo določijo tudi, da imajo eni izmed njih pri upravljanju družbe več besede kot drugi, čeprav so v družbo vložili enaka sredstva.

V nekaterih podjetniških krogih je uveljavljeno stališče, da je taka ureditev protizakonita, kar pa ne drži. Zakon jasno določa, da imajo lahko nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 evrov osnovnega vložka, prav tako je mogoče, da družbena pogodba glasovalno pravico nekaterih družbenikov omeji.

Kar se tiče samega odločanja o zadevah družbe, družbeniki sklepe načelno sprejemajo na skupščini, ni pa to nujno. S pisno izjavo lahko namreč sklenejo, da se skupščina ne opravi, vendar pa morajo tak sklep sprejeti vsi družbeniki. V takem primeru družbeniki sporočijo svoje glasove poslovodji pisno, telefonsko, ali po elektronski pošti. Skupščina d.o.o. veljavno odloča, če je navzočih toliko družbenikov, ki imajo po zakonu večino. Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov.

Razmerje med družbeniki v d.o.o.

V praksi se neredko dogaja, da poskušajo »močnejši« družbeniki – t.j. tisti, ki imajo v družbi več glasov, zmanjšati vpliv manjšinskih družbenikov na odločanje v družbi. Taki poizkusi so načelno prepovedani. Zakon namreč jasno določa, da lahko tisti družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, zahtevajo sklic skupščine, prav tako pa lahko zahtevajo, da se odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine. Taki družbeniki lahko tudi sami  skličejo skupščino ali pa uvrstijo določeno zadevo na dnevni red, če večinski družbeniki njihovo zahtevo po sklicu skupščine ignorirajo. Enako lahko ravnajo, če so bili večinski družbeniki, na katere so naslovili zahtevo, odsotni.

V praksi prihaja do različnih trenj tudi v odnosih med družbeniki in poslovodji (direktorji) družb. Dogaja se, da poslovodje družbenikom prikrivajo pomembne poslovne dokumente in jim onemogočajo vpogled v spise. Tako onemogočanje je načelno protipravno. Poslovodja mora namreč družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe in mu dovoliti vpogled v knjige in spise.

Poslovodna oseba sme le izjemoma sme zavrniti zahtevo po informacijah ali po vpogledu, pa še to le tedaj, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi povzročil občutno škodo. A tudi v teh primerih so družbeniki ustrezno varovani, saj smejo od sodišča zahtevati, da jim namesto poslovodje dovoli dostop do informacij oziroma možnost vpogleda v spise.

Kaj pa, če družbeniki niso zadovoljni s svojim poslovodjo? O njegovi usodi lahko odloča tako družbena pogodba, kot tudi zakon. Družbena pogodba lahko določi, da se sme družbenika odpoklicati le iz določenih razlogov (denimo, če krši pravila družbene pogodbe, če huje krši dolžnosti, ki so mu zaupane v zvezi z vodenjem družbe). Če pa družbena pogodba tega vprašanja ne ureja, pa velja, da lahko družbeniki kadarkoli, brez navajanja argumentov, odpokličejo poslovodjo in sicer ne glede na to, ali je bil imenovan za določen, ali za nedoločen čas.