Funkcioniranje nadzornih svetov in upravljanje d.o.o.
Upravljanje d.o.o. ZGD-1 v znatni meri prepušča družbeni pogodbi, zato so pravila v posamezni družbi lahko zelo različna.
Enako seveda velja tudi za podjetništvo. V svetu in tudi v naši podalpski državici poznamo cel kup zglednih »španovij«, ki so ustvarile lepe zgodbe o napredku, uspehu in inovacijah – v Sloveniji denimo podjetja kot so Krka, Pipistrel, Studio Moderna, ipd.
A žal imajo »španovije« tudi svojo temno plat. V mnogih podjetjih namesto pozitivnih vibracij žal prevladajo negativne in med podjetniki se razrastejo špekulacije, zavist, pohlep, sebičnost ali celo sovraštvo. V tem tekstu bom opozoril na nekaj zakonskih in pogodbenih varovalk, ki služijo temu, da podjetniki ne bi podjetij (konkretno d.o.o.-jev) zlorabili na račun svojih poslovnih partnerjev.
Regulacija in upravljanje d.o.o.
Kar se tiče upravljanja d.o.o. je potrebno predvsem poudariti, da Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) regulacijo upravljanja v znatni meri prepušča kar družbeni pogodbi, torej družbenikom samim. Ti lahko poljubno razporedijo svoje pravice in obveznosti pri upravljanju družbe, med drugim lahko denimo določijo tudi, da imajo eni izmed njih pri upravljanju družbe več besede kot drugi, čeprav so v družbo vložili enaka sredstva.
V nekaterih podjetniških krogih je uveljavljeno stališče, da je taka ureditev protizakonita, kar pa ne drži. Zakon jasno določa, da imajo lahko nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 evrov osnovnega vložka, prav tako je mogoče, da družbena pogodba glasovalno pravico nekaterih družbenikov omeji.
Kar se tiče samega odločanja o zadevah družbe, družbeniki sklepe načelno sprejemajo na skupščini, ni pa to nujno. S pisno izjavo lahko namreč sklenejo, da se skupščina ne opravi, vendar pa morajo tak sklep sprejeti vsi družbeniki. V takem primeru družbeniki sporočijo svoje glasove poslovodji pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev (507. člen ZGD-1). Skupščina d.o.o. veljavno odloča, če je navzočih toliko družbenikov, ki imajo po zakonu večino. Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov.
Razmerje med družbeniki v d.o.o.
V praksi se neredko dogaja, da poskušajo »močnejši« družbeniki – t.j. tisti, ki imajo v družbi več glasov, zmanjšati vpliv manjšinskih družbenikov na odločanje v družbi. Taki poizkusi so načelno prepovedani. Zakon namreč jasno določa, da lahko tisti družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, zahtevajo sklic skupščine, prav tako pa lahko zahtevajo, da se odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine. Taki družbeniki lahko tudi sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, če njihova zahteva ni bila sprejeta ali če so bile osebe, na katere bi morala biti zahteva naslovljena, odsotne. Pri zahtevi morajo navesti zadeve, o katerih naj skupščina odloča, in vzroke za sklic. Skupščina, sklicana po tem členu, odloča tudi o tem, ali bo družba krila stroške sklica ali razširitve dnevnega reda.
V praksi prihaja do različnih trenj tudi v odnosih med družbeniki in poslovodji (direktorji) družb. Dogaja se, da poslovodje družbenikom prikrivajo pomembne poslovne dokumente in jim onemogočajo vpogled v spise. Tako onemogočanje je načelno protipravno. Poslovodja mora namreč družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe in mu dovoliti vpogled v knjige in spise.
Poslovodja sme zahtevo po informacijah ali vpogledu zavrniti le, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo; o odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki (512. člen ZGD-1). Družbenik, ki mu informacije niso bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled, ali je poslovodja zahtevo zavrnil v nasprotju z zakonom, lahko od sodišča zahteva, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled (513. člen).
Kaj pa, če družbeniki niso zadovoljni s svojim poslovodjo? O njegovi usodi lahko odloča tako družbena pogodba, kot tudi zakon. Družbena pogodba lahko določi, da se sme poslovodjo odpoklicati le iz določenih razlogov (denimo, če krši pravila družbene pogodbe, če huje krši dolžnosti, ki so mu zaupane v zvezi z vodenjem družbe). Če družbena pogodba tega vprašanja ne ureja, lahko skupščina družbenikov poslovodjo odpokliče kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas (515. člen, 3. odstavek ZGD-1). Če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet (515. člen, 4. odstavek). Odpoklic ne izključuje zahtevkov iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje, zanje veljajo pravila obligacijskega prava.
Organi d.o.o. in odločanje po ZGD-1
Če družbena pogodba upravljanja ne ureja drugače, se uporabljajo določbe 505. do 510. člena ZGD-1 (504. člen). Poslovodjo ima vsaka d.o.o., nadzorni svet pa le, če tako določa družbena pogodba (514. člen), ali je družba subjekt javnega interesa. Ključne določbe so zbrane v tabeli.
| Organ ali vprašanje | Kaj določa ZGD-1 |
|---|---|
| Skupščina družbenikov | odloča o letnem poročilu, uporabi dobička, postavitvi in odpoklicu poslovodij ter drugih zadevah iz 505. člena |
| Glasovalna pravica | vsakih dopolnjenih 50 evrov osnovnega vložka daje en glas; družbena pogodba lahko določi drugače (506. člen) |
| Sklic skupščine | poslovodja, s priporočenim pismom ali elektronsko najmanj 25 dni pred zasedanjem (508. in 509. člen) |
| Odločanje | z večino oddanih glasov, če ni drugače določeno (510. člen) |
| Poslovodja (direktor) | na lastno odgovornost vodi posle in zastopa družbo; skupščina ga lahko odpokliče kadarkoli (515. člen) |
| Sprememba družbene pogodbe | tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov, potrdi jo notar (516. člen) |
Osnovni kapital d.o.o. mora znašati najmanj 7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov (475. člen). Besedilo členov je na racunovodstvo.net.
Pogosta vprašanja
Kdo odloča o zadevah v d.o.o., če družbena pogodba ne določi drugače?
Odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov.
Kdaj lahko manjšinski družbeniki sami skličejo skupščino?
Kadar njihovi poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, njihova zahteva za sklic pa ni bila sprejeta ali so bile osebe, na katere bi morala biti zahteva naslovljena, odsotne (511. člen ZGD-1).
Ali lahko družbeniki poslovodjo odpokličejo brez razloga?
Da, skupščina ga lahko odpokliče kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas, razen če družbena pogodba odpoklic omeji na določene razloge; če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta (515. člen ZGD-1).
Ali mora imeti d.o.o. nadzorni svet?
Ne nujno. Nadzorni svet ima d.o.o., če je to določeno v družbeni pogodbi, obvezen pa je pri družbi, ki je subjekt javnega interesa (514. člen ZGD-1). Če ga družba ima, poslovodjo imenuje in odpokliče nadzorni svet (515. člen).
Koliko dni pred skupščino se pošlje vabilo?
Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, vpisanim v register, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja, lahko pa tudi z elektronskimi sredstvi, ki omogočajo dokaz o dostavi sklica (509. člen ZGD-1). Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki.
Kolikšna večina je potrebna za spremembo družbene pogodbe?
Tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa lahko določi še druge zahteve. Sklep, razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti, potrdi notar (516. člen ZGD-1).
