S.p. za upokojence (Vir slike: Unsplash.com)
S.p. za upokojence je mogoč, vendar pokojnina in delo v lastni dejavnosti nista samodejno združljiva: odločajo obseg dela in vrsta pokojnine.
Obvezno zavarovanje za socialno varnost za samostojne podjetnike ureja 15. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zakon je bil od uveljavitve večkrat spremenjen in dopolnjen, med drugim z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O, Uradni list RS, št. 90/25), ki ga je državni zbor sprejel 18. 9. 2025, uporablja pa se od 1. 1. 2026 (posamezne določbe šele od 1. 1. 2027).
Pogoji za starostno pokojnino so (27. člen ZPIZ-2): v letu 2026 starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe, ali pa 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe. Prenehanje obveznega zavarovanja ni pogoj za pridobitev pravice. Je pa pomembno, kaj se zgodi, ko delate naprej: uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki začne znova opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina pa se mu v tem času ne izplačuje (116. člen ZPIZ-2). Od tega pravila obstajajo izjeme, in sicer trije načini, na katere lahko upokojenec prejema pokojnino ali njen del in hkrati dela.
1. Delna pokojnina
Z namenom spodbujanja kombinacije dela in upokojitve, predvsem pa postopnega in fleksibilnejšega prestopa v obdobje upokojitve, obstaja institut delne pokojnine.
ZPIZ-2 (kot spremenjen z ZPIZ-2O) določa, da lahko zavarovanec iz 14. (delavci v delovnem razmerju), 15. (samozaposlene osebe), 16. (družbeniki) in 17. člena (kmetje) ZPIZ-2, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine po ZPIZ-2, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko.
Vsi zavarovanci, to so delavci v delovnem razmerju, samostojni podjetniki, družbeniki in hkrati poslovodne osebe ter kmetje, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev imajo možnost prejemati največ 75 % pokojnine, če se bodo vključili v obvezno zavarovanje za 2 uri na dan ali 10 ur tedensko.
Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa: 75 % pri dveh urah dnevno, nato 62,5 %, 50 %, 37,5 %, 25 % in 12,5 % pri sedmih urah dnevno (40. člen ZPIZ-2). Po prenehanju delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva izplačilo usklajenega zneska pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, odstotno povečanje te pokojnine glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine ali ponovno odmero pokojnine ob upoštevanju osnov, od katerih so bili plačani prispevki.
2. Ponovni vstop v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine
116. člen ZPIZ-2 (drugi odstavek) določa, da se uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:
- 75%, ko zavarovanec dela 2 uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko,
- 62,5%, ko zavarovanec dela 3 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko,
- 50%, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko,
- 37,5%, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko,
- 25%, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko in
- 12,5%, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
S.p.-upokojenec, ki znova začne opravljati dejavnost, po osnovnem pravilu pokojnine ne prejema. Če dela vsaj četrtino polnega zavarovalnega časa (to je 10 ur tedensko), mu pripada sorazmerni del pokojnine, katerega višina je odvisna od obsega dela.
3. Nadaljevanje dela s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom – najprej 40, nato 20 odstotkov starostne pokojnine
Če s.p.-upokojenec po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ne skrajša obsega dejavnosti, ampak ostane obvezno zavarovan s polnim zavarovalnim časom, se mu od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, poleg polnega dohodka iz dejavnosti. To je mogoče skupno največ tri leta nadaljnje vključenosti v zavarovanje s polnim zavarovalnim časom. Nato Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po uradni dolžnosti preide na izplačevanje 20 odstotkov starostne pokojnine, ki se izplačuje do prenehanja zavarovanja s polnim zavarovalnim časom.
Pravico je treba uveljaviti z vlogo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), na primer prek portala eVloge; izplačevanje se začne od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve. Pravica se ne prizna, če na dan uveljavitve nimate v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost, in se ne izplačuje, če zaradi bolniške odsotnosti ne delate več kot 30 delovnih dni.
S.p.-upokojenec, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti s polnim zavarovalnim časom, prejema skupno največ tri leta zavarovanja 40 odstotkov starostne pokojnine, nato pa 20 odstotkov.
S.p. za upokojence: na kaj morate paziti, ko delate in prejemate pokojnino
Poleg obsega dela odločajo tudi drobni pogoji, ki jih pozabimo, dokler ne pride do zavrnitve zahteve ali ustavitve izplačila.
| Okoliščina | Kaj določa zakon | Člen ZPIZ-2 |
|---|---|---|
| Neporavnani prispevki | 40 odstotkov pokojnine, delna pokojnina z dodatkom in sorazmerni del z dodatkom se ne priznajo, če na dan uveljavitve nimate v celoti poravnanih prispevkov | 40.a, sedmi odstavek |
| Bolniška nad 30 delovnih dni | izplačilo teh prejemkov se ustavi, ko delo spet začnete opravljati, pa se nadaljuje po uradni dolžnosti | 40.a, tretji do peti odstavek |
| Invalidska pokojnina | z vzpostavitvijo zavarovanja pravico do pokojnine izgubite | 116, osmi odstavek |
| Ponovna odmera | po vsaj šestih mesecih pokojninske dobe v koledarskem letu lahko zahtevate ponovno odmero ali odstotno povečanje pokojnine | 117, prvi in četrti odstavek |
Pri 40 odstotkih ali delni pokojnini zato pred vložitvijo zahteve preverite, ali so vsi prispevki plačani.
4. Alternativa brez s.p.: začasno in občasno delo upokojencev
Če ne potrebujete rednega, dolgoročnega vira dohodka, ampak zgolj občasno dodatno delo, vam morda registracija s.p. sploh ni potrebna. Zakon o urejanju trga dela omogoča upokojencem začasno in občasno delo brez odpiranja s.p. – prek napotnice, ki jo dobite pri pooblaščenem izvajalcu (npr. pri Zavodu za zaposlovanje ali drugih pooblaščenih organizacijah). Za leto 2026 veljajo naslednje omejitve:
- največ 85 ur na mesec (v koledarskem letu lahko to mejo presežete največ trikrat, takrat do največ 125 ur v tistem mesecu), skupno pa največ 1.020 ur v koledarskem letu,
- najnižja urna postavka od 1. 3. 2026 do 28. 2. 2027 je 8,52 evrov bruto na uro,
- skupni letni zaslužek za tovrstno delo v letu 2026 ne sme presegati 17.782,56 evrov.
Prednost je manj administracije (ni potrebna registracija dejavnosti, ni prispevkov za s.p., ni letnih poročil), slabost pa omejen obseg ur in letni zaslužek. Če pričakujete redne, ponavljajoče se posle ali želite izdajati račune kot podjetje, je s.p. še vedno primernejša izbira.
Preberite tudi: za vpis s.p. v register potrebujete poslovni naslov – uredite lahko sedež podjetja brez lastnih prostorov.
VIRI:
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)
- Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O; sprejet 18. 9. 2025, v uporabi postopoma od 1. 1. 2026)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) – začasno in občasno delo upokojencev
Uradni vir: ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Korake ustanovitve s.p. najdete tudi v praktičnem vodniku za ustanovitev s.p..
Pogosta vprašanja o s.p. za upokojence
Ali lahko upokojenec odpre s.p. in obdrži pokojnino?
Delno. Ko začnete opravljati dejavnost, znova postanete zavarovanec in se pokojnina po osnovnem pravilu ne izplačuje. Izjeme so tri: delna pokojnina (najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko), sorazmerni del pokojnine (pri s.p. najmanj četrtina polnega zavarovalnega časa) in 40 odstotkov starostne pokojnine ob polnem delu.
Ali se 40 odstotkov pokojnine izplačuje samodejno?
Ne. Zahtevo vložite pri ZPIZ, izplačilo pa se začne od prvega naslednjega dne po vložitvi. Izplačuje se skupno največ tri leta vključenosti v zavarovanje s polnim zavarovalnim časom, nato ZPIZ po uradni dolžnosti preide na 20 odstotkov starostne pokojnine.
Kaj se zgodi z invalidsko pokojnino, če odprem s.p.?
Če zaradi dela ponovno postanete zavarovanec, uživalec invalidske pokojnine izgubi pravico do pokojnine z dnem, ko se vzpostavi obveznost zavarovanja. Izjeme, kot so delna pokojnina ali sorazmerni del, veljajo za starostno, predčasno in vdovsko pokojnino.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
