Upokojenci: kako do zaslužka, ki ne bo vplival na vašo pokojnino?

Upokojenci imajo pri izbiri oblike dela, ki ne bo vplivala na njihovo pokojnino, hkrati pa ne bo zahtevala vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kar nekaj možnosti. Najpogosteje se poslužujejo uporabe institutov opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja (avtorska ali podjemna pogodba), začasnega in občasnega dela upokojencev, osebnega dopolnilnega dela in opravljanja funkcije družbenika, prokurista ali poslovodne osebe. V nadaljevanju predstavljamo tiste bolj pogoste.

Začasno in občasno delo upokojencev

Upokojencem, ki prejemajo pokojnino zakonodaja trenutno ponoven vstop na trg dela omogoča predvsem preko instituta začasnega in občasnega dela upokojencev. Takšne vrste dela lahko opravljajo vsi upokojenci, razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni. Začasna in občasna dela ob izpolnjevanju pogojev na višino pokojnine ne vplivajo, lahko pa iz tega naslova nastane povečana dohodninska obveznost. Na podlagi takšne pogodbe se lahko opravljajo vse vrste dela, ob upoštevanju morebitnih obstoječih posebnih predpisov s področja kjer se delo opravlja.

Civilnopravno pogodbeno razmerje, ki ima lahko nekatere elemente delovnega razmerja

Ob sklenitvi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upravičencem. Tako razmerje ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, v nasprotju s podjemno ali avtorsko pogodbo, kjer podjemnik, oziroma avtor nista podrejena naročniku kot delavec v delovnem razmerju delodajalcu, ampak samostojno izpolnita naročilo.

Opravljanje začasnih in občasnih del torej za upokojence predstavlja možnost opravljanja del v primerih, ko pogoji za opravljanje dela po avtorski ali podjemni pogodbi niso izpolnjeni, ker delo vsebuje elemente delovnega razmerja. Za take primere gre predvsem v situacijah prostovoljne vključitve delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Velja poudariti, da sklenitev pogodbe o opravljanju začasnih in občasnih del upokojenca ne vpliva na druge že sklenjene pogodbe civilnega prava, na podlagi katerih se opravlja določeno delo.

Obveznosti strank

Zakonodaja upokojencem posebnih obveznosti, kot je npr. prijava ali registracija pri pristojnem organu ne nalaga. Obstaja pa obveznost sklenitve pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v dogovoru z delodajalcem.

Pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela mora vsebovati:

• naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
• ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
• vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
• obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
• podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
• datum sklenitve pogodbe,
• urna postavka za opravljeno delo in
• predviden skupen znesek dohodka.

Omejitve

V zvezi z opravljanjem začasnih ali občasnih del upokojencev zakonodaja določa kar nekaj omejitev. Takšno delo lahko oseba opravlja v obsegu največ 60 ur mesečno. Izjemoma se lahko do trikrat letno sicer opravi tudi 90 ur mesečno, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Upokojenec neizkoriščenih ur tudi ne more prenesti v naslednji koledarski mesec.

Zakonodaja določa najnižno urno postavko za opravljeno uro takšne ga dela, ki ne sme biti nižja od 5,05  evra (velja od 1. marca 2020 do 28. februarja 2021). Dohodek za opravljeno delo pa je zamejen tudi navzgor, v seštevku v koledarskem letu namreč ne sme presegati 7.562,47 evrov za leto 2020. Delo upokojenec lahko sicer opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar pa v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka.

Zakonodaja obveznosti nalaga tudi delodajalcem. Slednji morajo dohodek upokojencu izplačati najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu, obvezno pa je tudi vodenje dnevne evidence prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora obračunati in plačati tudi dajatev v višini 25%, v svoje breme obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85%) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (za leto 2020 ta znaša 5,23 evrov). V breme upokojenca pa delodajalec obračuna in plača še prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%. Pri izvajanju pogodbe mora delodajalec upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost, ter pravila o varnosti in zdravju pri delu.

Pri posameznem delodajalcu so določene tudi omejitve opravljenih ur za posamezni koledarski mesec, v naslednjem obsegu:

• pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 1.500 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 2.250 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.000 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.750 ur začasnega ali občasnega dela.

Če gre za delo opravljeno pri nevladni organizaciji, delujoč v javnem interesu je mogoče zgornje omejitve preseči, a ne več kot za dvakratnik ur opravljenega dela glede na število zaposlenih delavcev (s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas).

Pogodbe civilnega prava (avtorska in podjemna pogodba)

Če se upokojenec odloči za opravljanje dela po avtorski ali podjemni pogodbi se mu ne bo potrebno vključiti v obveno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačevalci bodo sicer morali plačati prispevek delodajalca v višini 8,85% od zneska izplačila, za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Pri opravljanju takšne oblike dela tudi ni omejitev glede števila ur ali višine zaslužka, pride pa do spremembe pri plačilu dohodnine, saj se tak dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo je urejeno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Osebno dopolnilno delo lahko oseba opravlja ko gre za pomoč v gospodinjstvu, druga manjša dela (gospodinjska dela, varstvo otrok, inštrukcije ipd.), izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti, nabiranje in prodajanje gozdnih sadežev in zelišč. Takšno delo je potrebno priglasiti, prejet dohodek pa bo vplival na plačilo dohodnine (gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja). Plačati bo potrebno tudi prispevek za posebne primere zavarovanja (invalidnostni ali smrti, kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni).

V primeru opravljanja osebnega dopolnilnega dela sicer ni določene omejitve glede števila opravljenih ur, je pa postavljena omejitev v zvezi z višino zaslužka. Prihodek v polletju koledarskega leta namreč ne sme presegati treh povprečnih neto plač v Sloveniji iz preteklega leta.

Funkcije družbenika, prokurista in poslovodne osebe

Če upokojenec po upokojitvi pridobi samo status družbenika ali prokurista, samo status družbenika in hkrati prokurista ali pa samo status poslovodne osebe (direktorja), tak status ne vpliva na višino pokojnine, prav tako ni omejitve v številu ur dela ali v znesku zaslužka.

Če pa upokojenec po upokojitvi postane hkrati družbenik in direktor podjetja, se bo moral obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovati, navedeno pa bo vplivalo tudi na pokojnino.

V primeru, da gre v konkretni situaciji za ponovni vstop v zavarovanje z manj kot polnim delovnim časom, bo upokojencu pripadal le del pokojnine, ki bo sorazmeren glede na število opravljenih ur dela. Če pa bo šlo za vstop v zavarovanje za polni delovni čas, je mogoče uveljavljati izplačilo 40% že uveljavljene pokojnine.

VIRI: ZPIZ, GOV.SI