Računovodski slovarček (Vir slike: Pixabay.com)
Računovodski slovarček razloži izraze, ki jih podjetnik najpogosteje sliši pri računovodji, od denarnega toka in DDV do davka na dobiček ter dohodnine.
Finančni in denarni tokovi
a.) Finančni tok
Prihodki in odhodki vplivajo na poslovni izid (izguba ali dobiček podjetja).
- Prihodki – neto* izdani računi za storitve ali izdelke pri zavezancih za DDV.
- Stroški – neto* prejeti računi za storitve ali izdelke pri zavezancih za DDV in bruto** prejeti računi za nezavezance za DDV.
- Odhodki – stroški, ki se nanašajo na prodane izdelke oziroma, v kolikor gre za storitvene organizacije, ko je strošek direktno odhodek.
* – Brez DDV.
** – Z DDV.
b.) Denarni tok (“cashflow”)
Prejemki in izdatki vplivajo na denarno stanje podjetja (likvidnost).
- Prejemki/Prilivi – prejem gotovine na transakcijski račun ali v blagajno podjetja.
- Izdatki/Odlivi – izplačilo denarja s transakcijskega računa ali iz blagajne podjetja.
c.) Primeri odnosov med prihodki in prejemki ter odhodki in izdatki
- Prihodki, ki so hkrati prejemki: prejem plačila z gotovino.
- Prihodki, ki še niso prejemki: izdan račun in prejem plačila v 8-ih dneh (prvo prihodek, nato prejemek).
- Prihodki, ki niso prejemki: neplačan račun, inventurni presežek skladišča (izredni prihodek).
- Prejemki, ki niso prihodki: prejem posojila v gotovini na transakcijski račun.
- Prejemki, ki še niso prihodki: prejem plačila po predračunu (prvo prejemek, nato prihodek).
- Odhodki, ki so hkrati izdatki: plačilo storitev ali izdelkov z gotovino.
- Odhodki, ki še niso izdatki: prejetje računa in plačilo v 8-ih dneh.
- Odhodki, ki niso izdatki: odpisana terjatev.
- Izdatki, ki niso odhodki: nakup zemljišča, vračilo posojila.
- Izdatki, ki še niso odhodki: plačilo po predračunu.
Davki
a.) DDV – davek na dodano vrednost
Splošna stopnja 22 % in znižana stopnja za 9,5 % (za npr. hrano, zdravila itd).
a) Če je kupec fizična oseba ali nezavezanec za DDV, ima lahko prodajalec višjo ceno brez davka (in posledično razliko v ceni), saj kupcu ni mar za odvajanje DDV-ja. V primeru, da ima isto neto prodajno ceno kot DDV zavezanec, ima nižjo razliko v ceni, saj plačuje vhodni DDV (glej tabelo).
b) Če je kupec zavezanec za DDV, se neto prodajna cena ne sme spreminjati, saj se tu vhodni davek odvaja. V tem primeru mora imeti prodajalec, ki ni zavezanec, enako neto prodajno ceno kot prodajalec zavezanec. Iz tega razloga ima nižjo RVC, saj plačuje vhodni davek.
Zaključek:
- V primeru, da poslujete z večinoma fizičnimi osebami/nezavezanci, se vam ne splača biti zavezanec.
- V primeru, da večinoma poslujete z zavezanci za DDV, se vam splača biti zavezanec.
| Zavezanec za DDV | Nezavezanec za DDV | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|
b.) Davek od dobička gospodarskih družb
Davek od dobička gospodarskih družb (d.o.o., d.n.o., k.d., zavod): 22 %.
Trenutno veljavno dohodninsko lestvico in davčne olajšave si oglejte v članku Dohodninska lestvica in davčne olajšave, saj se lestvica in olajšave letno usklajujejo z rastjo povprečne plače.
Preberite tudi članek Davčna primerjava s.p. in d.o.o.
Če ima gospodarska družba 5.000 evrov dobička, se plača 22 % davka od dobička, kar znaša 1.100 evrov. Ostane 3.900 evrov. Če si družbenik želi ostanek izplačati, plača od 3.900 evrov še 25 % končnega davka*, kar znaša 975 evrov. Tako ostane družbeniku 2.925 evrov.
Če ima gospodarska družba 10.000 evrov dobička, se plača 22 % davka od dobička, kar znaša 2.200 evrov. Ostane 7.800 evrov. Če si družbenik želi ostanek izplačati, plača od 7.800 evrov še 25 % končnega davka*, kar znaša 1.950 evrov. Tako ostane za družbenika 5.850 evrov.
Če ima gospodarska družba 25.000 evrov dobička, se plača 22 % davka od dobička, kar znaša 5.500 evrov. Ostane 19.500 evrov. Če si družbenik želi ostanek izplačati, plača od 19.500 evrov še 25 % končnega davka*, kar znaša 4.875 evrov. Tako ostane za družbenika 14.625 evrov.
Če ima gospodarska družba 100.000 evrov dobička, se plača 22 % davka od dobička, kar znaša 22.000 evrov. Ostane 78.000 evrov. Če si družbenik želi ostanek izplačati, plača od 78.000 evrov še 25 % končnega davka*, kar znaša 19.500 evrov. Tako ostane za družbenika 58.500 evrov.
* Davek na kapitalski dobiček pri fizičnih osebah.
Preberite tudi: Osnove računovodstva.
Primeri izračunov obdavčenja dobička nosilcem s. p.
Če ima s.p. 5.000 evrov dobička, plača 16 % dohodnine, kar znaša 800 evrov. Ostane mu 4.200 evrov.
Če ima s.p. 10.000 evrov dobička, plača 1.627,84 evrov dohodnine (1.555,40 evrov + 26 % od (10.000 evrov – 9.721,40 evrov)). Ostane mu 8.372,16 evrov.
Če ima s.p. 25.000 evrov dobička, plača 5.527,84 evrov dohodnine (1.555,40 evrov + 26 % od (25.000 evrov – 9.721,40 evrov)). Ostane mu 19.472,16 evrov.
Če ima s.p. 100.000 evrov dobička, plača 34.537,20 evrov dohodnine (25.710,30 evrov + 50 % od (100.000 evrov – 82.346,20 evrov)). Ostane mu 65.462,80 evrov.
Izračuni upoštevajo trenutno veljavno dohodninsko lestvico, ne upoštevajo pa davčnih olajšav, ki bi davčno osnovo dodatno znižale – za natančen izračun uporabite kalkulator v članku Obdavčitev s.p.: dejanski ali normirani odhodki.
Računovodski slovarček: ključni pojmi, ki jih boste slišali pri računovodji
Ko računovodja govori o zaključku leta, se pogosto pojavijo naslednji izrazi. Definicije izhajajo iz zakona o gospodarskih družbah, aktualne davčne podatke pa objavlja FURS.
| Pojem | Kaj pomeni |
|---|---|
| Poslovne knjige | Evidence, ki jih morajo voditi družbe in podjetniki po sistemu dvostavnega knjigovodstva in jih enkrat letno zaključiti. |
| Poslovno leto | Obdobje, za katero zaključite knjige. Lahko se razlikuje od koledarskega leta. |
| Letno poročilo | Sestavi se na podlagi zaključenih knjig, in sicer v treh mesecih po koncu poslovnega leta. |
| Bilanca stanja | Izkaz, ki prikazuje aktivne in pasivne postavke podjetja na presečni dan. Posameznih aktivnih in pasivnih postavk ni dovoljeno med seboj pobotati. |
| Izkaz poslovnega izida | Izkaz, ki prikazuje poslovni izid, torej dobiček ali izgubo za poslovno leto. |
| Izkaz denarnih tokov | Izkaz, katerega vsebino in členitev določajo slovenski računovodski standardi. |
| Popis | Preverjanje, ali se stanje postavk v knjigah ujema z dejanskim stanjem. Opraviti ga je treba najmanj enkrat letno. |
| Kontni okvir | Enotna členitev kontov v razrede od 0 do 9 in skupine od 00 do 99, ki ga objavi Slovenski inštitut za revizijo. |
| Slovenski računovodski standardi | Podrobna pravila o vrednotenju in vsebini postavk v izkazih, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo. |
| Mikro družba | Družba, ki izpolnjuje dve od treh meril: do deset delavcev, do 900.000 evrov čistih prihodkov od prodaje in do 450.000 evrov aktive. |
| E-račun | Račun v strukturirani elektronski obliki, ki ga program prebere sam. PDF ali Word nista e-račun. Od 1. januarja 2028 morajo podjetja in samostojni podjetniki med seboj izmenjevati izključno e-račune. Več v vodniku E-račun: kaj je, kdaj je obvezen in kako ga izdati. |
Pogosta vprašanja o računovodskih pojmih
Ali mora biti poslovno leto enako koledarskemu?
Ne nujno. Zakon dovoljuje, da se poslovno leto razlikuje od koledarskega. Letno poročilo je treba sestaviti v treh mesecih po koncu izbranega poslovnega leta, zato izbira vpliva tudi na vaše roke.
Kdaj velja družba za mikro družbo?
Kadar izpolnjuje vsaj dve od treh meril: povprečno število delavcev ne presega deset, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 900.000 evrov in aktiva ne presega 450.000 evrov. Razvrstitev se spremeni šele, ko merila dvakrat zapored presežete oziroma prenehate presegati.
Iz česa je sestavljeno letno poročilo majhne družbe?
Letno poročilo majhnih kapitalskih družb, ki ne trgujejo z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, sestavljajo vsaj bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in priloga s pojasnili k izkazom. Večje družbe pripravijo še izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in poslovno poročilo.
