Poslujete z državami EU? Registrirajte se kot atipični davčni zavezanec

Po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) je davčni zavezanec vsaka domača ali tuja pravna oziroma fizična oseba, ki neodvisno in samostojno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost.

Za vse davčne zavezance sicer ne obstaja tudi obveznost vključitve v sistem obračunavanja DDV in s tem obveznost pridobitve identifikacijske številke (ID) za DDV. Zakonodaja določa primere, ko se poslovni subjekt mora, ne glede na letni promet poslovanja, vključiti v sistem DDV. Slednje velja tudi za atipične davčne zavezance, ki svojo ID za DDV uporabljajo le v zakonsko določenih primerih.

Kdaj postanem atipični zavezanec?

Izraz atipični zavezanec preprosto povedano označuje poslovne subjekte, ki poslujejo oziroma izdajajo račune poslovnim subjektom v druge države članice. V sistem se bo tak poslovni subjekt primoran vključiti in s tem pridobiti veljavno ID št. za DDV v naslednjih primerih:

• če v tekočem koledarskem letu preseže limit nabave znotraj EU v višini 10.000 evrov (ID številko je potrebno pridobiti že pred preseganjem praga);
• če prejema storitve od davčnega zavezanca iz druge članice EU;
• če opravlja storitve davčnemu zavezancu iz druge članice EU (ko izstavi račun oz. ko prejme račun od podjetja z ID za DDV). Slednje ne velja v primeru prodaje blaga ali storitev fizičnim osebam.

Dobava blaga znotraj EU je dobava davčnega zavezanca z ID v SLO, opravljena osebi, ki je ID zavezanec v drugi državi EU in je oproščena plačila DDV v SLO. Hkrati mora biti izpolnjen tudi pogoj, da blago odpošlje/odpelje v drugo članico EU prodajalec ali oseba, ki pridobi blago zanju. Prodajalec mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v članici odhoda blaga s tovornim listom.

Dobava storitve znotraj EU je dobava davčnega zavezanca z ID v SLO, opravljena d. zavezancu ali pr. osebi, ki je zavezana za DDV v drugi članici EU in gre za storitve, za katere je dolžan DDV plačati prejemnik storitev.

Kdaj uporabljati ID za DDV?

Kljub temu, da atipični davčni zavezanec pridobi svojo ID za DDV, pa jo uporablja zgolj v določenih primerih, pri poslovajnu s poslovnimi subjekti drugih članic EU. DDV se torej obračunava samo v povezavi s prejemom blaga od davčnih zavezancev iz drugih držav članic EU ali z opravljanjem storitev takšnim zavezancem. Medtem se ob prodaji blaga ali storitev, slovenskega DDV ne zaračunava. Na strani FURSa so takšni zavezanci označeni z oznako P. V primeru, da storitev opravi davčnemu zavezancu iz Slovenije, DDV-ja ne obračuna in nima pravice do odbitka vstopnega DDV.

ID za DDV v tem primeru zavezanec uporablja samo za storitve davčnim zavezancem v drugo državo. Za druge transakcije ni zavezan za DDV, ga ne obračunava, niti nima pravice do odbitka vstopnega DDV.

Kako izstaviti račun?

Kako in ali se bo DDV obračunal je odvisno od tega, komu in kje je bila storitev opravljena.

Kraj opravljanja storitve davčnemu zavezancu je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež dejavnosti. To pomeni, da v primeru opravljene storitve za zavezanca iz Avstrije, za kraj opravljanja storitve šteje Avstrija. Za opravljene storitve v drugo članico EU, pravnemu subjektu z ID št. za DDV zavezanec izstavi račun brez obračunanega slovenskega DDV. Na račun navede svojo slovensko ID za DDV, ki jo uporablja zgolj za poslovanje s tujino in ID št. za DDV kupca v drugi članici EU.

Namesto da obračuna slovenski DDV, na računu navede klavzulo, da gre za obrnjeno davčno obveznost, saj se DDV ne obračuna skladno s 25/1. členom ZDDV-1.

Klavzula izgleda takole:

»DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. čl. ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost; DDV ni obračunan v skladu s 44. členom Direktive Sveta EU 2006/112/ES – obrnjena davčna obveznost. VAT is not charged according to the Article 44 of the Directive EU 2006/112/ES – reverse charge (for recipient).«

Prav tako DDV-ja atipični zavezanec ne obračuna v primerih, kadar račun za storitve izda:

1. nezavezancu za DDV druge članice EU,
2. zavezancu za DDV ali
3. končnemu potrošniku v Sloveniji.

Ob izdajanju računov fizičnim osebam iz držav članic, ali tretjih držav, se kraj opravljanja storitev prenese na sedež izvajalca, torej na vaš sedež opravljanja storitev. Če niste zavezanec za DDV, jim izdate račun brez DDV.

V primeru, ko zavezanec prejme storitve iz druge države članice EU, mora opraviti tako imenovano samoobdavčitev (obračun slovenskega DDV). Še vedno pa nima pravice do odbitka DDV!

 Registracija v sistem

Na eDavke ali prek evem portala se pred začetkom poslovanja odda zahtevek za izdajo ID št. za DDV – elektronski obrazec DDV-P2. Izpolniti je potrebno pričakovane vrednosti in označiti 21. (znesek nabave presega 10.000 evrov) ali 22. točko (opravljanje/prejem storitev znotraj EU).

Najprej je torej potrebna registracija v sam sistem DDV, nato pa se vsak mesec oddaja obračun DDV.

Mesečno poročanje davčnemu organu

Ko se zavezanec uspešno registrira v sistem, je potrebno mesečno poročanje davčnemu organu. Mesečno poročanje se opravi na obrazcu DDV-O in RP-O (rekapitulacijsko poročilo). Poroča se samo opravljene storitve čezmejnih transakcij, slovenskih pa ne.

Poročanje se opravi na naslednji način:

1. vsak mesec se odda DDV-O obrazec, tudi če v tem mesecu ni bilo nobenega izdanega računa v EU (odda se prazen obrazec);
2. za mesec, v katerem so bili izdani računi v EU, se do 20. v mesecu za pretekli mesec odda tudi RP-O rekapitulacijsko poročilo, skupaj z DDV-O obrazcem, v katerega se obvezno vpiše tudi ID številko za DDV kupca iz EU.

V primeru, da so bili izdani računi v EU končnim potrošnikom, torej nezavezancem za DDV, se teh računov ne vključuje v RP-O in DDV-O obrazec.

DDV-O obrazec

Gre za “mesečni obračun” DDV-ja in se nanaša na izdane račune za opravljene storitve davčnim zavezancem v državah EU. Ker je kraj opravljene storitve država, v kateri ima naročnik svoj sedež, je potrebno oddati tudi rekapitulacijsko poročilo (RP-O oziroma VIES). Tako obračun kot RP-O poročilo se oddata najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec, v katerem je bil izkazan promet.

Če v določenem mesecu ni bilo izdanih računov za storitve, je potrebno kljub temu oddati prazen DDV-O obrazec, medtem ko se rekapitulacijskega poročila ne oddaja. V tem primeru se odda DDV-O obrazec najkasneje do zadnjega dne v mesecu.

Rekapitulacijsko poročilo (RP-O)

Rekapitulacijsko poročilo je poročilo, ki si ga medsebojno izmenjujejo vse države – davčne uprave držav. S tem nadzorujejo pravilnost obračunanega DDV in hkrati obračuna s plačilom. V rekapitulacijskem poročilu davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže dobave blaga in storitev, ki jih v obdobju poročanja (to je koledarskem mesecu) opravi osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah.

Poročilo se odda preko eDavki

Kadar atipični zavezanec v Sloveniji z izdanimi računi preseže 50.000 evrov, mora postati nujni DDV zavezanec, za kar je potrebna vložitev nove vloge. Od dneva, navedenega na odločbi FURSa, pa mora tudi domačim kupcem zaračunavati predpisani DDV, medtem ko pri poslovanju z EU ni sprememb.