Pravni fokus: Vse o zastaranju. (Vir slike: Pixabay)
Obdavčljive transakcije z DDV so dobava blaga, pridobitev blaga iz EU, opravljanje storitev in uvoz blaga.
V članku Vse, kar mora mladi podjetnik vedeti o DDV so bile predstavljene nekatere osnove sistema DDV, vendar mora podjetnik za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti poznati še vrsto ostalih predpisov.
Katere transakcije so obdavčljive z DDV v Sloveniji?
Ko ugotavljamo, ali je transakcija, ki smo jo opravili, obdavčena z DDV v Sloveniji, se moramo sprva vprašati, ali je bila opravljena katera od naslednjih transakcij v Sloveniji:
1. Dobava blaga
2. Pridobitev blaga znotraj Evropske Unije
3. Opravljanje storitev
4. Uvoz blaga
Če je odgovor da, potem moramo vedeti, ali je transakcija obdavčena, kje je obdavčena in kako, kar predstavljamo v nadaljevanju. V kolikor vaša transakcija ne spada v nobeno od zgoraj navedenih, potem dobava načeloma ni predmet DDV v Sloveniji.
1. Dobava blaga
Z DDV je obdavčena dobava blaga, ki jo davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik in ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu (npr. finančni lizing ipd.).
Kot dobava blaga za plačilo se ne šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem ter dajanje daril manjše vrednosti, če se dajejo le občasno in ne istim osebam; darilo je manjše vrednosti, če njegova vrednost ne preseže 20 evrov.
Primer dobave blaga je prodaja mikročipa ali slovenskemu podjetju (registriranemu za DDV ali ne) ali fizični osebi, iz Slovenije ali tujine (EU in tretje države) na slovenskem ozemlju. V tem primeru obračunamo slovenski DDV po splošni stopnji 22 %, po nižji stopnji 9,5 % (Priloga I) ali po posebni nižji stopnji 5 % (Priloga IV), kot določa 41. člen ZDDV-1.
2. Pridobitev blaga znotraj Evropske Unije
Pridobitev blaga znotraj Evropske Unije (v nadaljevanju EU) pomeni pridobitev pravice do razpolaganja z blagom (ni pomembna pridobitev lastninske pravice) kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki ga pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec, pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju.
Da je neka dobava blaga predmet obdavčitve v Sloveniji kot pridobitev blaga znotraj EU, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- prodajalec je davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v svoji državi ni oproščen kot mali davčni zavezanec,
- promet je opravljen za plačilo ali se šteje, da je opravljen za plačilo,
- blago je pridobljeno na ozemlju Slovenije,
- pridobitelj je davčni zavezanec (ali pravna oseba, ki ni zavezanec) in mora biti za pridobitev identificiran za DDV v Sloveniji, razen če skupna vrednost pridobitev ne presega 10.000 evrov v tekočem in preteklem letu.
Primer je nakup istega mikročipa od avstrijskega podjetja, ki je registriran za DDV v Avstriji. Blago bo slovensko podjetje (registrirano za DDV v Sloveniji) odpeljalo v Slovenijo ali pa ga bo v Slovenijo prejelo preko pošte, zato je kraj pridobitve v Sloveniji (23. člen ZDDV-1: kraj, kjer je blago, ko se odpošiljanje ali prevoz konča). Slednje pomeni, da mora slovenski davčni zavezanec v Sloveniji narediti samoobdavčitev. V tem primeru davčni zavezanec v Sloveniji plača DDV po slovenski davčni stopnji, hkrati pa si lahko ta DDV tudi odbija v istem obračunu, kar pomeni, da je učinek načeloma ničen, v kolikor ima podjetje pravico do popolnega odbitka DDV.
3. Opravljanje storitev
Predmet DDV so storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo.
Opravljanje storitev pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga in lahko med drugim vključuje odstop premoženjskih pravic, obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ipd.
Kot primer lahko navedemo opravljanje storitve svetovanja s strani slovenskega podjetja (registriran za DDV) drugemu slovenskemu podjetju, ali pa fizični osebi, iz Slovenije ali tujine (EU in tretje države). V tem primeru slovensko podjetje obračuna DDV po splošni stopnji 22 %. Če je naročnik storitve tuj davčni zavezanec (podjetje ali podjetnik, ki opravlja ekonomsko dejavnost) s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, je kraj obdavčitve storitve pri naročniku in storitev ni obdavčena v Sloveniji, kar pa si lahko podrobneje pogledate v članku DDV:pravila za določanje kraja obdavčitve.
4. Uvoz blaga
Uvoz blaga pomeni vsak vnos blaga v EU, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga EU ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj EU ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi.
Primer uvoza blaga je, ko slovensko podjetje (registrirano za DDV v Sloveniji) iz Kitajske ali druge države izven EU uvozi določeno blago. Uvozni DDV se plača v carinskem postopku, ko je blago uvoženo oziroma sproščeno v prosti promet, na podlagi carinske deklaracije; plača ga carinski dolžnik oziroma prejemnik blaga. Če je blago v carinskem skladišču ali v drugem postopku z odlogom, DDV nastane šele, ko se postopek konča. Več o dajatvah pri uvozu blaga je napisano v članku uvozne dajatve.
Zdaj, ko smo predstavili vse štiri vrste transakcij, ki so predmet DDV v Sloveniji, se pojavi nadaljne vprašanje, in sicer od katere osnove se obračuna DDV.
Od katere davčne osnove obračunam DDV ?
Osnova za obračun DDV je plačilo dobavitelju za opravljeno dobavo blaga ali storitev, prejeto od kupca, naročnika ali tretje osebe. Davčno osnovo povečujejo trošarine, drugi davki, takse in druge dajatve ter postranski stroški (provizije, stroški pakiranja, prevoza idr., ki jih dobavitelj zaračuna), razen DDV. Iz davčne osnove so izključeni določeni popusti in rabati ter zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika.
Pri pridobitvi blaga znotraj EU se davčna osnova določi na podlagi istih elementov kot se uporabljajo pri določitvi davčne osnove za dobave enakega blaga na ozemlju Slovenije.
Davčna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, povečana za carino, trošarine in druge dajatve ter postranske stroške (provizije, pakiranje, prevoz, zavarovanje) do prvega namembnega kraja v državi uvoza; DDV se ne všteva.
Pri dobavah blaga ali storitev, ki se opravijo med povezanimi osebami, je v primerih, ko se vrednosti opravljenih dobav razlikujejo od tržne vrednosti, prejemniki dobav pa nimajo pravice do odbitka celotnega DDV, davčna osnova enaka tržni vrednosti.
Obdavčljive transakcije z DDV: kdaj nastane obveznost obračuna
Poleg tega, ali je transakcija obdavčena, je pomembno tudi, v katerem obdobju DDV obračunate. Tabela povzema glavna pravila.
| Transakcija | Obveznost obračuna nastane | Člen ZDDV-1 |
|---|---|---|
| Dobava blaga ali storitev | Ko je blago dobavljeno ali storitev opravljena | 33/1 |
| Predplačilo | Na dan prejema plačila, od prejetega zneska | 33/5 |
| Računi ali plačila v obrokih | Ko poteče obdobje, na katero se nanašajo, največ eno leto | 33/2 |
| Pridobitev blaga iz EU | Na dan izdaje računa, sicer najpozneje 15. dan v naslednjem mesecu | 34/2 |
| Uvoz blaga | Ko je blago uvoženo oziroma nastane carinski dolg | 35 |
Račun, izdan pred dobavo, obveznosti pri pridobitvi blaga iz EU še ne sproži (pojasnilo FURS št. 4230-76/2025-1).
Uradni vir: SPOT – davek na dodano vrednost.
Pogosta vprašanja o obdavčljivih transakcijah
Ali je brezplačno darilo poslovnemu partnerju obdavčeno z DDV?
Ni, če vrednost darila ne presega 20 evrov, če darila dajete le občasno in ne vedno istim osebam. Brezplačni poslovni vzorci v razumnih količinah prav tako niso obdavčeni.
Katere stopnje DDV veljajo v Sloveniji?
Splošna stopnja je 22 %, nižja 9,5 % za blago in storitve iz Priloge I zakona, posebna nižja pa 5 % za Prilogo IV.
Ali moram za domače račune med podjetji uporabljati e-račun?
Zdaj račun lahko izdate v papirni ali elektronski obliki. Zakon o izmenjavi elektronskih računov (ZIERDED) pa od 1. januarja 2028 za medsebojne dobave poslovnih subjektov v Sloveniji uvaja obvezno izmenjavo e-računov.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
