Odgovor strokovnjaka: Kazni za neplačevanje davkov

Vprašanje:

Kakšne so globe za davčne prekrške?

Odgovor:

Podjetniki so zavezani k obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti. V primeru, ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi, da podjetnik ni pravilno obračunal oziroma celo ni plačal svojih davčnih obveznosti v celoti, se mu naloži plačilo premalo plačanega oziroma, čemur se pripišejo še ustrezne obresti. Neplačevanje davkov pa pomeni tudi davčni prekršek, zaradi česar se podjetniku obračuna tudi globa. 

Davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti se po Zakonu o davčnem postopku kaznujejo z globo od 800 do 10.000 evrov (samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost) oziroma z globo od 1.200 do 15.000 evrov (pravna oseba), če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 evrov. Odgovorna oseba v podjetju pa se kaznuje s kaznijo od 400 do 5.000 evrov.

Podjetnik stori davčni prekršek, če:

• ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
• ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
• ne predloži izjave ali ne navede pravilne količine finančnih instrumentov;
• na hrani izjave do poteka predpisanega roka;

Preberite tudi: Obdavčitev s.p.

• ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku;
• kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca;
• v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
• ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti;
• ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu;
• ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo;
• ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka;
• v nasprotju z zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu;
• v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov;
• pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega ali ločenega transakcijskega računa;
• ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov;
• davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način;

Preberite več o obdavčiti d.o.o. v članku Obdavčitev d.o.o.

• davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba;
• v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba;
• davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor;
• na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke;
• ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef;
• uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom;
• odtuji, poškoduje, uniči ali kako drugače onemogoči unovčitev zarubljene premičnine;
• ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu;
• ne priglasi začetka ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom oziroma ga ne priglasi v predpisanem roku ali ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v predpisanem roku;
• ne prijavi parcelne številke zemljišč pod vinogradi, katerih pridelek se porabi za lastno proizvodnjo vina, oziroma parcelnih številk oljčnikov, oziroma ne prijavi sprememb v zakonsko določenem roku;
• uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka;
• zavezanca ne obvesti pisno o tem, da odlog ugotavljanja davčne obveznosti po zakonu, ki ureja dohodnino, ni odobren;
• zavezanca ne obvesti pisno o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti;
• lastnikom ne pošlje vseh podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz preoblikovanja;
• davčnemu zavezancu ob unovčitvi investicijskega kupona podsklada pri krovnem skladu oziroma ob prejemu izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada ne dostavi izpisa iz evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada s potrebnimi podatki;
• davčnemu organu ali davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
• kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom;
• kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku;
• ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
• davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja;
• davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
• zavezanec ne zagotovi in na zahtevo davčnega organa ne predloži zahtevanih dokazil;
• ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih;
• družba za upravljanje skrbniku ne zagotovi podatkov, ki jih skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti plačnika davka in z njimi ne razpolaga;
• družba za upravljanje in skrbnik ne določita, kdo od njiju se šteje za plačnika davka, oziroma ne določita tudi načina zagotavljanja podatkov v pogodbi;
• pred izdajo vezanih knjig računov od davčnega organa ne pridobi identifikacijske oznake za namene izdaje vezanih knjig računov ali pred izdajo vezanih knjig računov davčnemu organu ne posreduje podatkov o serijskih številkah vezanih knjig računov.

Če pa je znesek premalo plačanega davka višji od 5.000 evrov, se podjetnika kaznuje z globo v višini 20% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.200 evrov in ne več kot 50.000 evrov (samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost) oziroma z globo v višini 30% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.500 evrov in ne več kot 150.000 evrov (pravna oseba). Srednjo ali veliko gospodarsko družbo se za davčni prekršek kaznuje z globo v višini 45% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 2.000 evrov in ne več kot 300.000 evrov.

Podjetnik se lahko globi izogne, če plača davek na podlagi samoprijave.>>

V zvezi z obračunavanjem in plačevanjem davka na dodano vrednost lahko podjetnik stori naslednje prekrške:

• DDV ne obračuna takrat, ko nastane obveznost;
• DDV ne obračuna od davčne osnove;
• na računu ne izkaže ali nepravilno navede predpisane podatke;
• ne obračuna ali nepravilno obračuna DDV za predpisano davčno obdobje;
• na računih izkazuje DDV;

Vse, kar mora mladi podjetnik vedeti o DDV

• davčnemu organu ne sporoči, kdaj se njegova dejavnost, ki jo opravlja kot davčni zavezanec začne, spremeni ali preneha;
• ne predloži posebnega obračuna DDV od telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev oziroma ga ne predloži na predpisani način oziroma predloženi posebni obračun DDV ne vsebuje predpisanih podatkov;
• ne plača DDV od telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev v predpisanem roku;
• davčnemu organu ne poroča o izdanih in neplačanih računih oziroma popisa neplačanih računov ne predloži v zahtevanem roku;
• ne predloži posebnega obračuna DDV za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma predloženi posebni obračun ne vsebuje predpisanih podatkov;
• ne predloži zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV oziroma ga ne predloži na predpisani način oziroma predloženi zahtevek ne vsebuje predpisanih podatkov;
• ne obvesti davčnega organa o predvidenem opravljanju prevoza;
• ne plača DDV od storitev mednarodnega cestnega prevoza potnikov v predpisanem roku oziroma na predpisan način.

Za zgoraj opisane prekrške so predpisane globe v razponu od 1.200 do 41.000 evrov. Globa v razponu od 2.000 do 125.000 evrov pa je predpisana, če podjetnik:

• nepravilno obračuna znesek DDV, ki ga sme odbiti;
• ne plača oziroma ne plača v predpisanem roku DDV;
• pri davčnem organu ne izpolni obveznosti v zvezi s prijavo, spremembo ali prenehanjem dejavnosti kot davčnega zavezanca oziroma davčnemu organu ne predloži zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ali ga ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način;
• davčnemu organu ne prijavi, da pridobiva blago znotraj Unije;
• ne zagotovi, da je račun izdan oziroma ni izdan v predpisanem roku;
• ne zagotovi pristnosti izvora, celovitosti vsebine oziroma čitljivosti računa v celotnem obdobju hrambe računa;
• v svojem knjigovodstvu ne zagotovi podatkov oziroma jih ne zagotovi za predpisano obdobje;
• ne hrani poslovnih knjig in druge dokumentacije v predpisanem roku oziroma na predpisan način;
• ne predloži ali ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih obračuna DDV oziroma v obračunu DDV ne izkaže predpisanih podatkov;
• davčnemu organu v postopku nadzora ne omogoči dostopa do računov, njihovega prenosa ali uporabe;
• ne predloži davčnemu organu rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga znotraj Unije oziroma ga ne predloži v predpisanem roku za predpisano obdobje oziroma ga ne predloži na predpisan način;
• v rekapitulacijskem poročilu ne izkaže predpisanih podatkov;
• ne predloži davčnemu organu poročila o dobavah blaga ali storitev ali ga ne predloži v predpisanem roku za predpisano obdobje ali ga ne predloži na predpisan način;
• obračunava DDV, na računih izkazuje DDV ter odbija DDV v nasprotju s 94. členom tega zakona;
• zato, da bi neupravičeno začel uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji, davčnemu organu predloži napačne ali nepopolne podatke o izpolnjevanju pogojev iz 133. člena;
• kljub temu da ne izpolnjuje pogojev za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, obračunava DDV na podlagi prejetih plačil;
• začne uporabljati posebno ureditev po plačani realizaciji pred začetkom davčnega obdobja, ki ga je navedel v obvestilu davčnemu organu, oziroma uporablja omenjeno ureditev tudi potem, ko ne izpolnjuje več pogojev za njeno uporabo; 
• ne vodi evidenc o transakcijah z investicijskim zlatom oziroma ne zagotavlja hranjenja dokumentacije v predpisanem roku;
• ne vodi evidence o transakcijah v okviru posebne ureditve za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve oziroma je ta evidenca nepopolna ali nenatančna;
• ne zagotavlja hranjenja evidenc o transakcijah o opravljanju telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitvah v predpisanem roku hranjenja;
• ne vodi evidence o storitvah po posebni ureditvi za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov oziroma ne zagotavlja hranjenja dokumentacije v predpisanem roku.

Odgovorna oseba v podjetju pa za davčni prekršek v zvezi z DDV plača globo v razponu od 200 do 4.100 evrov.

Viri:

• Zakon o davčnem postopku
• Zakon o davku na dodano vrednost