Samoprijava davčnega dolga

Eden izmed institutov, ki naj bi davčne zavezance spodbudil k prostovoljnemu plačevanju davčnih dolgov, je samoprijava. S samoprijavo davčni zavezanci kasneje ugotovljene nepravilnosti v davčnih napovedih in davčnih obračunih sporočijo davčnemu organu.

Institut samoprijave ima sicer v ozadju kaznovalno naravo, vendar pa njegov cilj ni kaznovanje davčnih zavezancev, ki se izogibajo plačilu davkov, ampak spodbujanje davčne morale pri le-teh, ter seveda, polnjenje državnega proračuna.

Institut samoprijave daje davčnim zavezancem možnost, da ostanejo nekaznovani, pod pogojem, da prostovoljno poravnajo prvotno utajen znesek davka.

Predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave

 Davčni zavezanec lahko predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun najpozneje do:

• začetka davčnega inšpekcijskega nadzora;

• vročitve odmerne odločbe;

• začetka postopka o prekršku oziroma

• začetka kazenskega postopka.

Možnost samoprijave je izključena v trenutku, ko nastopi kateri izmed zgoraj navedenih institutov.

Pogoj za učinkovanje samoprijave je, da davčni zavezanec hkrati s samoprijavo plača tudi obračunane davke, hkrati s pripadajočimi obrestmi (po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave, za ročnost enega leta), povečanimi za naslednje odstotne točke:

• 1 odstotno točko, če predloži podatke v enem mesecu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;

• 2 odstotni točki, če predloži podatke v šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;

• 3 odstotne točke, če predloži podatke v enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;

• 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna.

Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo.

Če po predložitvi davčnega obračuna na podlagi samoprijave davčni organ ugotovi, da pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni, s sklepom zavrne samoprijavo, predloženi davčni obračun pa obravnava kot davčni obračun, predložen po izteku predpisanega roka.

Vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave

Davčni zavezanec lahko vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke najpozneje do:

• vročitve odmerne odločbe;

Preberite tudi članek: Davčna primerjava: s.p. in d.o.o.

• začetka davčnega inšpekcijskega nadzora;

• začetka postopka o prekršku oziroma

• začetka kazenskega postopka.

Od neplačanega davka davčni organ obračuna obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečani za:

• 1 odstotno točko, če predloži podatke v enem mesecu po preteku roka za vložitev davčne napovedi;

• 2 odstotni točki, če predloži podatke v šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčne napovedi;

• 3 odstotne točke, če predloži podatke v enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi;

• 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi.

Tako kot v primeru davčnega obračuna tudi v primeru vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo.

Izjema od prekrška pri predložitvi davčne napovedi na podlagi samoprijave

Davčne zavezance, ki prostovoljno sami prijavijo neobračunan ali pa premalo obračunan davek in ga tudi plačajo, se ne kaznuje, kljub temu da so davek prvotno utajili.

Viri: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2; UL RS, št. 13/11 – 111/13) in Krivonog, K.: Davčne utaje in samoprijava, dipl. delo, PF, MB, 2010