Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Vprašanje:

Ali je dovoljeno oglaševati v tujem jeziku? Če da, pod katerimi pogoji?

Odgovor:

Zakon o varstvu potrošnikov v prvem odstavku 2. člena določa, da morajo podjetja s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku. Na območjih, kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Nadalje zakon v sklopu oglaševanja blaga in storitev določa, da morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv.

Dodatno Zakon o javni rabi slovenščine v prvem odstavku 23. člena dodaja, da, kadarkoli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom. Ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.

Preberite več o prednostih registracije blagovne znamke v članku Zakaj registrirati blagovno znamko?

Zgornje določbe o uporabi slovenskega jezika se nanašajo tudi na različne slogane, s katerimi proizvajalci tržijo svoje blago ali storitve. V primeru, ko ti slogani ne predstavljajo zaščiteno blagovno znamko ali znak v smislu Zakona o industrijski lastnini, morajo biti prevedeni, v nasprotnem primeru pa te zahteve ni.

Primer je oglaševanje znanega avtomobilskega proizvajalca Opel. Slednji pri oglaševanju na slovenskem trgu uporablja slogan »Wir leben Autos«. Ta je evropska zaščitena blagovna znamka. Zato se lahko uporablja na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju brez dodatnega slovenskega prevoda.

Nadzor nad pravilnim oglaševanjem izvaja Tržni inšpektorat RS

Preverite rubriko Odgovor strokovnjaka >>

Ukrepi tržnih inšpektorjev pa lahko doživijo epilog tudi na sodišču. Tako je Upravno sodišče s sodbo (U 622/2010) zavrnilo tožbo podjetnika, ki je v njej zatrjeval, da gre pri prepovedi uporabe naslednjih oglaševalskih sloganov: „only, mega value, mega price, crazy price, must go“ za kršitev evropskega načela prostega pretoka blaga ter da lahko slednje slogane uvrstimo v lahko razumljiv jezik, kot določa ZVPot.

Na te navedbe je sodišče odgovorilo naslednje.

Za lahko razumljiv jezik je mogoče šteti jezik, ki ga potrošnik ob njegovi običajni motiviranosti, brez naprezanja ter pomoči druge osebe oziroma pripomočka hitro in pravilno razume.

Pojasnilo je tudi, da glede besed in besednih zvez, ki so bile uporabljene, ocenjuje, da ni mogoče kar na splošno zatrjevati, da so potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljive.

Viri:

• Zakon o varstvu potrošnikov
• Zakon o rabi slovenskega jezika
• praksa Tržnega inšpektorata RS
• praksa Upravnega sodišča RS