FURS razjasnjuje dileme v zvezi z novimi davčnimi ukrepi proti koronavirusu

Letni obračun DDPO in DohDej ter plačevanje akontacij dohodnine

Ali je rok za oddajo letnega obračuna DDPO (davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb) in DohDej (davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti) podaljšan?

Da, rok za oddajo letnega poročila za leto 2019 se za podjetja in s.p.-je iz 31.3.2020 prestavi na 31.5.2020 (izteče pa se v ponedeljek 1.6.2020). Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali postopkov insolventnosti pa ostajajo enaki.

Katerih obrokov akontacije DDPO in DohDej ni potrebno poravnati in ali je možno, da obroke vseeno poravnam?

Interventni zakon ZIUZEOP zavezance plačevanja obrokov akontacij razbremenjuje že za čas trajanja interventnih ukrepov. Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja na katerega se nanašajo. Zavezancem ni potrebno poravnati obrokov, ki dospejo v plačilo od uveljavitve zakona, do 31.5.2020 (torej za april in maj). V primeru, da epidemija ne bi bila preklicana do 15.5.2020, pa ukrep zajame tudi junijski obrok. Marčevski obrok akontacije je potrebno poravnati in mora biti plačan v 10 dneh od dospelosti.

Zakon določa, da se aprilski in majski obrok akontacije ne plačata. FURS zato v knjigovodski evidenci nima podlage za vzpostavitev bremenitve, kar pomeni, da bi takšno plačilo predstavljalo nerazporejeno plačilo in bi lahko v skladu z dogovorom zavezancem pokrilo naslednji obrok akontacije, ki dospe v plačilo.

Do kdaj je potrebno poravnati marčevski obrok akontacije?

Za zavezance, ki so davčni obračun DDPO ali DohDej za leto 2019 predložili do 31.3.2020 dne 10.4.2020 poteče rok za plačilo:

• Akontacije za marec, oziroma obrok za prvo tromesečje 2020 (po novi osnovi),
• Pozitivna razlika v višini obrokov za že dospele obroke (januar, februar 2020) – t.i. proračunska akontacija

Tistim zavezancem, ki zaradi podaljšanja roka niso predložili davčnega obračuna za leto 2019 in ga nameravajo predložiti v aprilu, rok za plačilo zgornjih obveznosti poteče 11.5.2020. Tisti, ki bodo obračun predložili v maju, oziroma 1.6., pa rok za plačilo poteče 10.6.2020.

Odlog, odpis in obročno plačilo davka

Ali lahko zaprosim za odlog plačila davkov in prispevkov in za katere davčne obveznosti je to mogoče?

Zavezanec lahko zaradi izgube pridobivanja prihodkov zaradi epidemije zaprosi za odlog plačila davka za čas do 2 let ali za obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih. Pri davčnem odtegljaju sta sicer odlog ali obročno plačilo mogoča le pri akontaciji davka, za prispevke pa ne.

Odlog in obročno plačilo sta poleg akontacije davka in davčnega odtegljaja mogoča tudi npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, trošarine, inšpekcijske odločbe.

Pri tem velja omeniti, da lahko za odlog ali obročno plačilo obveznosti zavezanec zaprosi tudi po oddanem letnem obračunu DDPo ali DohDej, čeprav je bilo slednje oddano še pred razglasitvijo epidemije – če bi bilo plačilo obveznosti oteženo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Zavezanec v vlogi, ki jo odda preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte navede dejstva in priloži dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije (mogoče se je npr. sklicevati na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih parnterjev ipd.).

Odlog in oprostitev plačila prispevkov samozaposlenim

Kdo je upravičen do odloga prispevkov za socialno varnost in za katero obdobje?

Do odloga vseh štirih vrst prispevkov za socialno varnost so avtomatično, brez vlaganja vlog upravičeni samozaposleni, ki nimajo drugih zaposlenih in je ta zaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje – torej polni s.p.-jevci, kmetje in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (npr. odvetniki, novinarji ipd.) Do odloga niso upravičeni popoldanski s.p.-jevci.

Odlog je mogoč za prispevke, ki zapadejo v plačilo v aprilu, maju in juniju. Odložene prispevke mora zavezanec poravnati najkasneje do 31.3.2022, kar lahko izvrši v enkratnem znesku ali obročno. Od odloženih prispevkov tudi ne tečejo zamudne obresti.

Do odloga pa niso upravičeni samozaposleni z neporavnanimi obveznostmi, ki so zapadle v plačilo do 28.2.2020 in so višje od 50 evrov, če niso poravnane do 6.4.2020.

Kdo je upravičen do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, za katero obdobje in kakšen je postopek?

Do oprostitve plačila prispevkov so upravičeni samozaposleni (ne tudi popoldanski s.p.), verski uslužbenci, družbeniki in kmetje. Takšna oseba mora imeti na dan vloge tudi poravnane zapadle davčne obveznosti in mora izpolnjevati enake pogoje kot za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka.

Oprostitev plačila se lahko zahteva za marec, od 13.3.2020 (v plačilo zapadejo 20.4.), april (zapadejo 20.5.) in za maj (zapadejo 20.6.). Za oprostitev plačila zavezanec vloži izjavo preko eDavkov (ista kot tista za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka), ki bo uporabnikom na voljo od 14.4. naprej.

Mesečni temeljni dohodek za samozaposlene

Kdo je upravičen do mesečnega temeljnega dohodka, koliko znaša in kako ga pridobim?

Upravičenci so samozaposleni, družbeniki, verski uslužbenci in kmetje, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu in na dan uveljavitve zakona nimajo neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca v aprilu ali maju 2020, v primerjavi s prihodki v februarju 2020. Ker se poslovni dogodki pripoznajo ko nastanejo in ne šele ob plačilu to pomeni, da se bo zmanjšanje prihodkov presojalo glede na pravila po računovodskih standardih – prihodki se bodo pripoznali, ko je storitev ali dobava opravljena, ne glede na to ali je račun izdan ali plačan.

Za mesec marec znaša mesečni temeljni dohodek 350 evrov, za april in maj pa po 700 evrov, če so dejavnost upravičenci opravljali najmanj od 13.3.202 do uveljavitve zakona.

Za izplačilo je potrebno najkasneje do 31.5.2020 predložiti izjavo, s katero upravičenec izjavlja, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti, oziroma jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjave bodo upravičenci vlagali preko eDavkov, od 14.4. naprej.

Ali bom moral mesečni temeljni dohodek vračati?

Do pomoči so upravičeni le samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje v letu 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje v letu 2019. V nasprotnem primeru, pa se bo pomoč vračala v celoti.

Delna oprostitev plačila prispevkov od plače za delavce, ki v času epidemije delajo

Kdo je upravičen do ukrepa in za katere prispevke?

Ukrep velja le za zasebne delodajalce, za oprostitev prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja od plače za delo v marcu (od 13.3.2020) ter plačilo od plače za mesec april v maju. Do delne oprostitve niso upravičeni neposredni in posredni uporabniki proračuna RS in občin in delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD.

Delodajalec ob izplačilu plače predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002. Za oprostitev plačila prispevkov PIZ ni predvidena oddaja vloge.

Krizni dodatek

Komu pripada in kakšna je obdavčitev?

Zasebni delodajalci krizni dodatek izplačajo vsakemu zaposlenemu, ki dela v času epidemije v marcu (od 13.3.2020), aprilu in maju in njegova zadnja izplačana mesečna plača ne presega 3x minimalne plače. Delavcu pripada dodatek 200 evrov za polni mesec dela, oz. sorazmerni delež, če delavec v mesecu ni delal cel mesec. Od kriznega dodatka se ne obračunajo in plačajo prispevki, niti akontacija dohodnine. Delodajalec ob plačilu predloži REK-1 obrazec, z navedbo vrste dohodka 1190.

Ukrep ne velja za neposredne in posredne proračunske uporabnike in uporabnike občinskih proračunov ter za finančne in zavarovalniške dejavnosti iz skupine K po SKD.

Delno povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov od nadomestila plače

Kako uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače?

Povračilo nadomestila plače pripada delodajalcem, ki svojim delavcem izplačajo nadomestilo zaradi napotitve na čakanje na delo, oziroma delavcem, ki so doma zaradi višje sile. Ukrep ne velja za delodajalce, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70% in delodajalci finančnih ali zavarovalniških dejavnosti iz skupine K po SKD. Do ukrepa so sicer poleg tega upravičeni le delodajalci, ki ocenijo, da bodo njihovi prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019.

Upravičeni delodajalec povračilo uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri ZZZS, pri tem na dan vložitve vloge ne sme imeti neplačani zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje FURS (na dan oddaje vloge mora imeti tudi predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let).

Ali lahko uveljavljam oprostitev plačila prispevkov od izplačanih nadomestil plač?

Delodajalci, ki so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil za čakanje na delo zaradi posledic epidemije, oziroma zaradi višje sile lahko uveljavljajo oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost, od 13.3. do 31.5.2020, a največ do nadomestila plače v višini povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec.

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev

Ali se zaradi epidemije prekinejo roki procesnih dejanj, kot npr. rok za pritožbo, ugovor, vlaganje različnih davčnih napovedi itd.?

Tek rokov v času epidemije ureja ZZUSUDJZ, ki zaustavlja tek rokov v zadevah, ki niso nujne. To pomeni, da bodo za nujne zadeve (odmera davka, carinski postopki, predložitev obračuna, odpis, odlog in obročno odplačevanje) roki nemoteno tekli naprej. Za vse ostale zadeve, ki niso nujne (npr. inšpekcijski in prekrškovni postopki) roki ne tečejo, kar pomeni, da stranke svoje obveznosti lahko izpolnijo po prenehanju ukrepov.