Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Delodajalci lahko od 1. junija do 31. decembra letošnjega leta delavcem, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas odredijo delo s skrajšanim delovnim časom.

Skrajšani delovni čas pomeni delo vsaj za polovični delovni čas, 20 ur tedensko. Namen ukrepa je ohraniti zaposlitev delavca za polni delovni čas in s tem vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot bi delal polni delovni čas, razen izjem, ki jih določa ZIUOOPE. V zvezi z novo zakonodajo pa se pojavlja kar precej nejasnosti, zato odgovore Zavoda za zaposlovanje na najpogostejša vprašanja povzemamo v nadaljevanju.

Kdo lahko uveljavlja subvencijo in za koga?

Delno subvencioniranje skrajšanega delovnika lahko uveljavljajo delodajalci, ki:

• so pravne ali fizične osebe in so bili vpisani v Poslovni register Slovenije pred 13. marcem 2020, pri čemer imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, ter
• po svoji oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni eposredni ali posredni uporabnik proračuna RS ali proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom vsaj 20 ur tedensko je mogoča le delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas. Ukrepa ni mogoče uveljavljati za delavca:

– ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok,

– ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu

Kakšen je postopek uveljavljanja subvencije?

V primeru, da se delodajalec, ki izpolnjuje zakonske pogoje odloči za uveljavljanje navedenega ukrepa in v ta namen namerava izkoristiti subvencijo, je pred uvedbo skrajšanega delovnika o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom obvezen posvet s sindikati, oziroma s svetom delavcev. Če tega ni, je delavce potrebno obvestiti na način, ki je običajen pri delodajalcu.

Delodajalec mora delavcem delo s skrajšnim delovnim časom odrediti pisno. V odredbi je potrebno določiti obseg (vsaj 20 ur tedensko), obdobje trajanja dela, razporeditev, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da se vrne na delo s polnim delovnim časom in višino nadomestila plače.

O odreditvi je delodajalec dolžan v treh delovnih dneh obvestiti zavod za zaposlovanje, na elektronski naslov: obvestilacas@ess.gov.si. V obvestilu delodajalec navede naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije. Vlogo je potrebno oddati v 15 dneh po odreditvi dela na portalu za delodajalce na spletni strani zavoda. Slednji bo o vlogi s sklepom odločil v 15 dneh, nato pa stranki skleneta pogodbo o subvencioniranju, na podlagi katere se mesečno izplačuje subvencija v razponu od 112 (zagotavljanje dela za skrajšani delovnik 35 ur tedensko), do 448 evrov (zagotavljanje dela za skrajšani delovnik od 20 do 24 ur tedensko).

Delodajalec mora v času prejemanja subvencije voditi evidenco o izrabi delovnega časa, iz katere je razviden čas prihoda in odhoda delavca. Evidenco mora za namene nadzora hraniti še 10 let.

Obveznosti delodajalca v času prejemanja subvencije

Delodajalec mora delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače. V času prejemanja subvencije in še en mesec po prenehanju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP.

Delodajalec prav tako v času prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

Na kakšen način je mogoče razporediti skrajšani delovni čas?

Razporeditev delovnega časa in način razporeditve je potrebno določiti že v odredbi, referenčno obdobje za razporejanje pa je teden. Delo je pri tem lahko odrejeno tudi neenakomerno – npr. če delavec dela 20 ur tedensko, je mogoče kombinirati delovne ure. To pomeni, da bo delavec lahko dva dni v tednu delal osem ur in dva dni po dve uri. Izravnava je potrebna na tedenski ravni, saj je tudi obseg delovnega časa določen tedensko. Ni pa možna izravnava na mesečni ravni, saj zakonodaja izrecno prepoveduje neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa.

V primeru, da bi delodajalec obseg dela želel spremeniti, mora delavca pozvati nazaj na delo za polni delovni čas ali pa mu vročiti novo odredbo.

Pomembno je, da delavec na tedenski ravni ne preseže števila ur dela s skrajšanim delovnim časom. Če je delavec na koncu meseca oddelal več ur, gre za prekršek za katerega so predvidene globe od 450 do 50.000 evrov, potrebno pa bo tudi  vračanje subvencije.

Kako je z dopustom delavca v času koriščenja subvencije?

Dopust se izrablja po dnevih, pri tem pa ni pomembno koliko ur na dan delavec dela. Nadomestilo plače za dopust se obračuna v višini 100% od osnove, kot če bi delavec delal polni delovni čas. Delodajalcu pa za ta čas ne pripada subvencija.

Za dneve ko delavec ne dela ker izrablja dopust, je potrebno zabeležiti tudi vrsto odsotnosti.

Ali je mogoče sočasno uveljavljanje ukrepa začasnega čakanja na delo in odreditve dela s skrajšanim delovnim časom?

V mesecu juniju je kombinacijo zgoraj navedenih ukrepov mogoče uveljavljati tudi za istega delavca. Pri tem je potrebno upoštevati pravilo, da se ukrepa ne izvajata v istem delovnem tednu. Ukrep skrajšanega delovnega časa je namreč vezan na skrajšanje tedenske delovne obveznosti, ukrep začasnega čakanja na delo pa je vezan na izkazan poslovni razlog nezmožnosti zagotavljanja dela v polnem obsegu delovne obveznosti delavca.

Ko izhajamo iz (ne)možnosti zagotavljanja tedenske delovne obveznosti, pa je mogoča kombinacija izvajanja ukrepa začasnega čakanja na delo v npr. časovnem obdobju dveh tednov, v naslednjih dveh tednih pa izvajanje ukrepa skrajšanja delovnega časa ali obratno ali v kombinaciji na nivoju posameznega tedna.

Ali sev ukrepe lahko vključi tudi delavce zaposlene preko programov APZ?

Delodajalci so preko subvencijskih programov katerih namen je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb dolžni takšne osebe zaposliti za neprekinjeno obdobje najmanj 12 mesecev, za polni delovni čas ali krajši delovni čas, v skladu z odločbo o invalidnosti (ne krajši kot 20 ur tedensko). Namen novega interventnega ukrepa pa je ohranitev delovnega mesta zaradi posledic epidemije in je namenjen delodajalcem, ki bi delavce v nasprotnem primeru odpustili.

Upravičeni stroški so sicer isti, a sta ukrepa po vsebini izključujoča. Delodajalec, ki prejme subvencijo za zaposlitev brezposelne osebe je pogodbeno zavezan k ohranitvi zaposlitve te osebe v zahtevanem obdobju. Tak delodajalec ne more hkrati uveljavljati tudi pravice do subvencije za skrajšani delovnik, saj je namen slednje ohranitev delovnega mesta. Upravičenost do obeh ukrepov bi tako pomenila, da bi delodajalec za isti mesec dobil dve subvenciji, kar bi preseglo dejanske stroške delodajalca.

VIRI: Zavod za zaposlovanje