Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.  
krajši delovnik

Delodajalci lahko ob izpolnjevanju pogojev do konca leta uveljavljajo subvencijo za krajši delovni čas svojih delavcev. (Vir slike: Pixabay)

Delodajalci lahko od 1. junija do 31. decembra letošnjega leta delavcem, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas odredijo delo s skrajšanim delovnim časom.

Skrajšani delovni čas pomeni delo vsaj za polovični delovni čas, 20 ur tedensko. Namen ukrepa je ohraniti zaposlitev delavca za polni delovni čas in s tem vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot bi delal polni delovni čas, razen izjem, ki jih določa ZIUOOPE. V zvezi z novo zakonodajo pa se pojavlja kar precej nejasnosti, zato odgovore Zavoda za zaposlovanje na najpogostejša vprašanja povzemamo v nadaljevanju.

Kdo lahko uveljavlja subvencijo in za koga?

Delno subvencioniranje skrajšanega delovnika lahko uveljavljajo delodajalci, ki:

  • so pravne ali fizične osebe in so bili vpisani v Poslovni register Slovenije pred 13. marcem 2020, pri čemer imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, ter
  • po svoji oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni eposredni ali posredni uporabnik proračuna RS ali proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom vsaj 20 ur tedensko je mogoča le delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas. Ukrepa ni mogoče uveljavljati za delavca:

– ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok,

– ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu

Kakšen je postopek uveljavljanja subvencije?

V primeru, da se delodajalec, ki izpolnjuje zakonske pogoje odloči za uveljavljanje navedenega ukrepa in v ta namen namerava izkoristiti subvencijo, je pred uvedbo skrajšanega delovnika o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom obvezen posvet s sindikati, oziroma s svetom delavcev. Če tega ni, je delavce potrebno obvestiti na način, ki je običajen pri delodajalcu.

Delodajalec mora delavcem delo s skrajšnim delovnim časom odrediti pisno. V odredbi je potrebno določiti obseg (vsaj 20 ur tedensko), obdobje trajanja dela, razporeditev, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da se vrne na delo s polnim delovnim časom in višino nadomestila plače.

O odreditvi je delodajalec dolžan v treh delovnih dneh obvestiti zavod za zaposlovanje, na elektronski naslov: obvestilacas@ess.gov.si. V obvestilu delodajalec navede naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije. Vlogo je potrebno oddati v 15 dneh po odreditvi dela na portalu za delodajalce na spletni strani zavoda. Slednji bo o vlogi s sklepom odločil v 15 dneh, nato pa stranki skleneta pogodbo o subvencioniranju, na podlagi katere se mesečno izplačuje subvencija v razponu od 112 (zagotavljanje dela za skrajšani delovnik 35 ur tedensko), do 448 evrov (zagotavljanje dela za skrajšani delovnik od 20 do 24 ur tedensko).

Delodajalec mora v času prejemanja subvencije voditi evidenco o izrabi delovnega časa, iz katere je razviden čas prihoda in odhoda delavca. Evidenco mora za namene nadzora hraniti še 10 let.

Obveznosti delodajalca v času prejemanja subvencije

Delodajalec mora delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače. V času prejemanja subvencije in še en mesec po prenehanju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP.

Delodajalec prav tako v času prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

Na kakšen način je mogoče razporediti skrajšani delovni čas?

Razporeditev delovnega časa in način razporeditve je potrebno določiti že v odredbi, referenčno obdobje za razporejanje pa je teden. Delo je pri tem lahko odrejeno tudi neenakomerno – npr. če delavec dela 20 ur tedensko, je mogoče kombinirati delovne ure. To pomeni, da bo delavec lahko dva dni v tednu delal osem ur in dva dni po dve uri. Izravnava je potrebna na tedenski ravni, saj je tudi obseg delovnega časa določen tedensko. Ni pa možna izravnava na mesečni ravni, saj zakonodaja izrecno prepoveduje neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa.

V primeru, da bi delodajalec obseg dela želel spremeniti, mora delavca pozvati nazaj na delo za polni delovni čas ali pa mu vročiti novo odredbo.

Pomembno je, da delavec na tedenski ravni ne preseže števila ur dela s skrajšanim delovnim časom. Če je delavec na koncu meseca oddelal več ur, gre za prekršek za katerega so predvidene globe od 450 do 50.000 evrov, potrebno pa bo tudi  vračanje subvencije.

Kako je z dopustom delavca v času koriščenja subvencije?

Dopust se izrablja po dnevih, pri tem pa ni pomembno koliko ur na dan delavec dela. Nadomestilo plače za dopust se obračuna v višini 100% od osnove, kot če bi delavec delal polni delovni čas. Delodajalcu pa za ta čas ne pripada subvencija.

Za dneve ko delavec ne dela ker izrablja dopust, je potrebno zabeležiti tudi vrsto odsotnosti.

Ali je mogoče sočasno uveljavljanje ukrepa začasnega čakanja na delo in odreditve dela s skrajšanim delovnim časom?

V mesecu juniju je kombinacijo zgoraj navedenih ukrepov mogoče uveljavljati tudi za istega delavca. Pri tem je potrebno upoštevati pravilo, da se ukrepa ne izvajata v istem delovnem tednu. Ukrep skrajšanega delovnega časa je namreč vezan na skrajšanje tedenske delovne obveznosti, ukrep začasnega čakanja na delo pa je vezan na izkazan poslovni razlog nezmožnosti zagotavljanja dela v polnem obsegu delovne obveznosti delavca.

Ko izhajamo iz (ne)možnosti zagotavljanja tedenske delovne obveznosti, pa je mogoča kombinacija izvajanja ukrepa začasnega čakanja na delo v npr. časovnem obdobju dveh tednov, v naslednjih dveh tednih pa izvajanje ukrepa skrajšanja delovnega časa ali obratno ali v kombinaciji na nivoju posameznega tedna.

Ali sev ukrepe lahko vključi tudi delavce zaposlene preko programov APZ?

Delodajalci so preko subvencijskih programov katerih namen je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb dolžni takšne osebe zaposliti za neprekinjeno obdobje najmanj 12 mesecev, za polni delovni čas ali krajši delovni čas, v skladu z odločbo o invalidnosti (ne krajši kot 20 ur tedensko). Namen novega interventnega ukrepa pa je ohranitev delovnega mesta zaradi posledic epidemije in je namenjen delodajalcem, ki bi delavce v nasprotnem primeru odpustili.

Upravičeni stroški so sicer isti, a sta ukrepa po vsebini izključujoča. Delodajalec, ki prejme subvencijo za zaposlitev brezposelne osebe je pogodbeno zavezan k ohranitvi zaposlitve te osebe v zahtevanem obdobju. Tak delodajalec ne more hkrati uveljavljati tudi pravice do subvencije za skrajšani delovnik, saj je namen slednje ohranitev delovnega mesta. Upravičenost do obeh ukrepov bi tako pomenila, da bi delodajalec za isti mesec dobil dve subvenciji, kar bi preseglo dejanske stroške delodajalca.

VIRI: Zavod za zaposlovanje

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na naši SPOT točki odprete podjetje / spremenite sedež podjetja. Preberite več >>


Bomo leta 2030 ustvarili dvakrat več startupov kot danes?

Bomo leta 2030 ustvarili dvakrat več startupov kot danes?

Državni sektretar Matevž Frangež je ta teden na konferenci Podim predstavil izhodišča Slovenske startup strategije. Cilj strategije, ki je nastajala v sodelovanju z aktivnimi deležniki ekosistema, je do leta 2030 doseči preboj Slovenije med najbolj privlačna okolja za startup podjetja. Preberite več >>

Prijavite svoje dohodke iz tujine

Prijavite svoje dohodke iz tujine

V primeru da so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki davčnega zavezanca, le-ta ne bo prejel Informativnega izračuna dohodnine in mora sam vložiti napoved za letno odmero dohodnine. Preberite več >>

Si predstavljate svet brez CV? Morda bomo kmalu tam

Si predstavljate svet brez CV? Morda bomo kmalu tam

Ko smo v iskanju zaposlitve, je prva stvar, ki nam pade na pamet življenjepis. Ta dokument, v katerem predstavimo izobrazbo, delovne izkušnje in spretnosti, je že dolgo nepogrešljiv del prijave za delo. Klasičen CV pa bi lahko kmalu postal zastarel, opozarjajo strokovnjaki, vsaj v takšni obliki, kot ga poznamo danes. Preberite več >>

Diplome pri zaposlovanju niso več tako iskane

Diplome pri zaposlovanju niso več tako iskane

Po nedavnih raziskavah se vedno več podjetij pri zaposlovanju obrača h kompetencam ter dokazano pridobljenim sposobnostim kandidata in ne več toliko k izobrazbi ali preteklim izkušnjam. Preberite več >>

Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Pred kratkim je minilo tri mesece od začetka uporabe novele zakona o evidencah delovnega časa zaposlenih v podjetjih. Po treh mesecih uporabe je ministrstvo že lani napovedalo, da bo uvedlo morebitne izboljšave novele zakona. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Finančna uprava bo v letu 2024 prejela podatke o dohodkih, ki so bili ustvarjeni s poslovanjem preko spletnih platform v preteklem letu 2023. Zakonska podlaga temelji na direktivi DAC7, ki je bila v okviru Evropske unije sprejeta v letu 2021. Preberite več >>

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Od januarja 2024 dalje bodo zavezanci za obračun obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje prvič obračunali tudi novi obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Določen je v fiksnem mesečnem znesku 35 evrov. Preberite več >>

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Finančna uprava je izplačilo za izjave, prejete do konca septembra, izvedla 10. oktobra 2023. Na podlagi vseh prejetih izjav v septembru, je tako Finančna uprava nakazala zaprošeno pomoč. Nakazila so prejeli upravičenci, samozaposleni zaradi posledic poplav in plazov v avgustu 2023, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Preberite več >>

Oznake:, , , , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje