Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem.
odgovor strokovnjaka

Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki ste nam jih zastavili naši bralci.

Vprašanje:

Kdaj je normiranec izključen iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov? Kako visoka je prihodkovna meja, ki jo normiranec ne sme preseči, da ne bi “padel” v obdavčitev z upoštevanjem dejanskih odhokov?

Odgovor:

Zakon o dohodnini v 3. odstavku 48. člena, ki govori o davčni osnovi vezani na dohodek iz dejavnosti, določa:

Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini 80 % pod naslednjimi pogoji:

  • če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov (popoldanski s.p.) ali
  • če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnost ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu obvezno socialno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev (navadni s.p.),

in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

Po novem normiranec v dveh zaporednih letih ne sme preseči prihodkovnega praga 300.000 evrov

Zakon o dohodnini je letos na področju normirancev uvedel tudi novost – zgornjo omejitev prihodkov, ki jih normiranec sme doseči v dveh zaporednih letih poslovanja. Gre za določbo 14. odstavka 48. člena, ki določa, da mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih obdobij preseže 150.000 evrov izstopiti iz sistema normiranca. Ta pogoj zavezancu omogoča, da lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov.

Če kot primer vzamemo osebo, ki je s.p. odprla leta 2018, ko se je zakon tudi pričel uporabljati, bo to pomenilo, da podjetnik lahko že v prvem letu zasluži 300.000 evrov, iz sistema normiranca pa bo moral izstopiti šele leta 2020. Šele takrat bo namreč mogoče določiti povprečje prihodkov dveh zaporednih davčnih obdobij.

Po drugi strani, pa je za samostojnega podjetnika, ki posluje že več let mogoče določiti poprečje prihodkov zadnjih dveh let (2016 in 2017). Če je torej podjetnik v davčnih letih 2016 in 2017 skupaj presegel 300.000 prihodkov, bo moral svojo davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

K prihodkom podjetnika se prištevajo tudi prihodki njegovih povezanih oseb

Podjetnik mora pri izračunu prihodkov biti pozoren tudi na dejstvo, da se k njegovim prihodkom prištevajo tudi prihodki povezanih oseb. To bo veljalo v primerih, če gre za primere vzpostavitve sheme poslovanja (zavezanca in povezanih oseb), z namenom zavezanca, da izpolne pogoje za to da ostane v sistemu normiranca. Dohodki se sicer ne bodo seštevali, če bo zavezanec dokazal, da njegov namen ni izigravanje sistema. Svoje povezane osebe je podjetnik dolžan razkriti na posebnem obrazcu.

Kdaj gre za izigravanje sistema?

FURS navaja, da gre za takšne primere največkrat v situacijah:

  • ko zavezanec in povezana oseba opravljata istovrstno dejavnost – npr. zavezanec je del poslovanja (del strank) prenesel na povezano osebo,
  • ko je zavezanec normiranec in je odvisen od povezane osebe (naročnika ali kupca), ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in se kaže tako, da normiranec večino svojih dohodkov dosega s poslovanjem s takšnim naročnikom,
  • odvisnost kupca (povezane osebe, ki davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov) od dobavitelja (zavezanca, ki je normiranec), ki se kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca ne bi imel podlage za opravljanja dejavnosti,
  • cene, ki jih postavlja zavezanec povezani osebi nimajo podlage v tržno primerljivih cenah,
  • zavezanec ne razpolaga z verodostojnimi dokazili o dobavi blaga ali izvedbe storitve povezanih oseb (z izjemo računov) – npr. pavšalno mesečno zaračunane storitve povezane osebe.

FURS v pojasnilu tudi poudarja, da je v takšnih primerih bistvena presoja vseh okoliščin in dejstev v vsakem konkretnem primeru posebej. Zavezanec je dolžan sam presoditi ali se prihodki njegovih povezanih oseb v njegovem primeru seštevajo, ali je svojo obveznost izpolnil, pa se bo presojalo v postopku davčnega nadzora.

 

Viri:

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Preberite več >>

FURS razjasnjuje dileme v zvezi z novimi davčnimi ukrepi proti koronavirusu

FURS razjasnjuje dileme v zvezi z novimi davčnimi ukrepi proti koronavirusu

V tokratnem prispevku povzemamo odgovore FURSa, podane na najpogosteje zastavljena vprašanja v zvezi s prvim paketom davčnih ukrepov, ki jih za pomoč gospodarstvu in prebivalcem uvaja nov interventni zakon.   Preberite več >>

Koronavirus: roki v sodnih in upravnih zadevah stojijo!

Koronavirus: roki v sodnih in upravnih zadevah stojijo!

Z dnem 29.3.2020 je v veljavo stopil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki vpeljuje začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij, s katerim se začasno prekinja tek rokov v nenujnih zadevah. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Kakšne so zakonite in pogodbene zamudne obresti?

Odgovor strokovnjaka: Kakšne so zakonite in pogodbene zamudne obresti?

Odgovor: Zakonite zamudne obresti so zakonsko predpisana posledica zamude izpolnitve obveznosti. Pogodbene zamudne obresti pa so tiste, za katere se dogovorita stranki v pogodbi, ločeno od zakonskega predpisa. Stranki lahko tudi izključita veljavo zakonitih obresti. Preberite več >>

Delodajalci: Odmero letnega dopusta morate poslati do 31.3.

Delodajalci: Odmero letnega dopusta morate poslati do 31.3.

Letni dopust je pravica, ki po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada vsakemu delavcu, pridobi pa jo s sklenitvijo delovnega razmerja. Koliko dni dopusta bo delavec prejel, pa je odvisno tudi od njegovih osebnih okoliščin. Preberite več >>

Oznake: ,
SPIRIT logo
MGRT logo
EU logo

Aktivnosti Zavoda mladi podjetnik, so.p., v okviru operacije “SIO-MP-2020-2022” sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

Vse za podjetje