Zavezanec za DDV se posvetuje s sodelavcem o davčnih obveznostih podjetja

Zavezanec za DDV mora spremljati prag in obveznosti, povezane z obračunavanjem davka.

Zavezanec za DDV ali nezavezanec?

Vsakdo, ki se podaja v podjetniške vode, se ob pridobitvi statusa samostojnega podjetnika samostojno odloča o vključitvi v sistem DDV, ob večjem letnem prometu pa je tovrstna vključitev obvezna. V članku si bomo pogledali, kdaj je vključitev v sistem DDV smiselna.
Zavezanec za DDV se posvetuje s sodelavcem o davčnih obveznostih podjetja

Zavezanec za DDV mora spremljati prag in obveznosti, povezane z obračunavanjem davka.

Ali morate postati zavezanec za DDV ali lahko poslujete izven sistema DDV? V osnovi ločimo obvezno in prostovoljno vključitev v sistem DDV. O obvezni vključitvi govorimo takrat, ko znesek vašega obdavčljivega prometa preseže 60.000 evrov v koledarskem letu poslovanja (prag velja od 1. januarja 2025). V tem primeru je katerakoli oblika podjetja brezpogojno vključena v sistem DDV.

Samostojni podjetniki vsaj v začetku poslovanja v svojih bilancah običajno ne dosežejo prometa višjega od 60.000 evrov, tako da se jih velika večina samostojno odloča o vključitvi v sistem DDV.

Kaj predstavlja za posameznika dejstvo, da je zavezanec za DDV?

Ob odločitvi, da bo podjetje zavezanec za DDV, je podjetnik dolžan na ceno svojih izdelkov zaračunati še DDV glede na predpisano stopnjo. To pomeni, da je na cene svojih storitev primoran zaračunati dodaten znesek v obliki davka na dodano vrednost. Po preteku določenega obdobja je podjetnik dolžan državi plačati pobrani DDV, od katerega si odšteje davek, ki ga je plačal ob nakupu svojih sredstev namenjenih za poslovanje.

Primer DDV v praksi: Mizar, zavezanec za DDV, davčna stopnja 22 %

Mizar od gozdarskega podjetja kupi les za 366 evrov. Ker je podjetje zavezanec za DDV, cena sestoji iz 300 eur + 66 eur DDV. Mizar nato proda izdelek za 732 evrov, ker je zavezanec za DDV cena sestoji iz 600 eur + 132 eur DDV. To pomeni, da je dobavitelju plačal 66 evrov DDV, svoji stranki pa je zaračunal 132 evrov DDV.

V primeru, da izdelka ne bi prodal v istem davčnem obdobju, bi od države prejel povračilo 66 evrov plačanega DDV. V primeru, da bi izdelek v istem davčnem obdobju prodal, pa je dolžen zaračunati tudi DDV.

To pomeni, da zaračuna 132 evrov DDV-ja, ki bi ga moral dati državi. Ker je 66 evrov DDV-ja že plačal gozdarskemu podjetju, ga mora državi vrniti le še 66 evrov.

V spodnji tabeli je prikazan konkreten primer računa:

Zavezanec za DDV Nezavezanec za DDV
Aktivnost Znesek DDV Denarni tok
Nakup izdelka 300 evrov 66 evrov 366 evrov –
Prodaja izdelka 600 evrov 132 evrov 732 evrov +
Doplačilo DDV – – 66 evrov
Razlika v ceni (marža) 300 evrov – –
Skupaj plačilo DDV 66 evrov – –
Aktivnost Znesek DDV Denarni tok
Nakup izdelka 300 evrov 66 evrov 366 evrov –
Prodaja izdelka 700 evrov / 700 evrov +
Doplačilo DDV / / /
Razlika v ceni (marža) 334 evrov – –
Skupaj plačilo DDV 66 evrov – –

V primeru prodaje fizičnim osebam je nezavezanec lahko cenejši in ima obenem višjo razliko v ceni.
Zavezanec za DDV – kalkulator in računi

Kaj je bolje?

V splošnem velja da je, če podjetje več računov izdaja fizičnim osebam, bolje opustiti vključitev v sistem DDV, saj davek podraži ceno vaših izdelkov, ki bodo zato cenovno manj konkurenčni. Tipični s.p.-ji, ki naj bi se izogibali statusu zavezanca za DDV, so frizerji, ličarji, šivilje idr., saj imajo majhne stroške nabave (torej je malo možnosti za povračilo DDV) in večinoma prodajajo fizičnim osebam.

Preberite si tudi konkretne korake, kako postati zavezanec za DDV.

Podjetjem, ki prodajajo večinoma pravnim osebam oziroma zavezancem za DDV in imajo pri svojem delovanju veliko stroškov, pa se splača biti v sistemu DDV, saj plačani znesek za vstopni davek pogosto presega zaračunani davek. Prav tako tudi podjetjem, ki kupujejo naše storitve, ni težko plačati davka na kupljene izdelke, saj plačani davek uveljavljajo kot vstopni v svojih obračunih DDV.

Če še niste prepričani v to, ali postati davčni zavezanec ali ne, svetujemo, da se posvetujete z enim izmed strokovnjakov v MP računovodstvu.

Tudi za boniteto podjetja oziroma kreditno sposobnost je pomembno dejstvo, ali je podjetnik zavezanec ali ne. Velja, da je za kreditno sposobnost bolje izbrati tisto varianto, ki nam na koncu prinese več čistega dobička.

Kdaj lahko izstopim iz sistema DDV?

Če ste se v sistem DDV vključili prostovoljno, lahko iz njega izstopite šele po izteku obdobja, za katero ste se zavezali: najmanj tekoče in naslednje koledarsko leto.Če pa ste postali zavezanec za DDV zaradi prekoračitve višine letnega prometa (60.000 evrov),  pa lahko zahtevo za izstop iz sistema DDV podate šele po tem, ko leto dni niste presegli zgoraj omenjenega letnega praga prometa.

Zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV se davčnemu organu predloži v elektronski obliki. Na podlagi slednjega, nato davčni organ  z odločbo opravi izbris zavezanca iz registra zavezancev za DDV.

Pregled računov in DDV pri poslovanju s.p.

Prednosti in slabosti vključitve v sistem DDV

Preden se odločite, ali boste zavezanec za DDV postali prostovoljno ali boste počakali na obvezno vključitev, si oglejte, kaj vam prinese vsaka od možnosti.

Prednosti vključitve v sistem DDV:

  • Odbitek vstopnega DDV od nakupov, opreme in storitev, kar je še posebej ugodno, če imate visoke stroške poslovanja.
  • Poslovanje s pravnimi osebami in drugimi zavezanci za DDV je enostavnejše, saj jim vstopni DDV ne predstavlja dodatnega stroška.
  • Podjetje deluje bolj kredibilno pri poslovnih partnerjih, saj so mnogi navajeni sodelovati izključno z zavezanci za DDV.

Slabosti vključitve v sistem DDV:

  • Cene za končne potrošnike (fizične osebe) se zvišajo za znesek DDV, kar lahko zmanjša konkurenčnost.
  • Dodatna administracija: obračun DDV, mesečna ali trimesečna oddaja obračunov prek eDavkov in vodenje ustreznih evidenc.
  • Prostovoljna vključitev vas veže vsaj za tekoče in naslednje koledarsko leto, tudi če se promet kasneje zmanjša.

Kaj se spremeni, ko presežete prag

Pomembno je, kako visoko ste prekoračili prag, saj od tega zavisi, kdaj morate postati zavezanec.

Promet v koledarskem letu Kdaj postanete zavezanec Zahtevek (DDV-P2 v eDavkih)
Nad 60.000 evrov, do 66.000 evrov Od 1. januarja naslednjega leta Pravočasno oddan še v tekočem letu
Nad 66.000 evrov Že za mesec, v katerem presežete znesek Najpozneje v tem mesecu

Do 66.000 evrov lahko torej v istem letu še uporabljate oprostitev. Šteje promet brez DDV na ozemlju Slovenije, v primeru povezanih oseb, ki si promet porazdelijo zaradi izogibanja DDV, pa se njihovi prometi seštevajo.

Prvi koraki, ko ugotovite, da vas prag dohiteva:

  • mesečno spremljajte kumulativni promet in si zastavite opozorilo pri približno 55.000 evrih;
  • pravočasno oddajte zahtevek (obrazec DDV-P2) v eDavkih;
  • pred prvim računom z DDV prilagodite cenik in račune, saj so cene za fizične osebe po novem višje za znesek davka;
  • računajte na mesečno obračunavanje: v prvih 12 mesecih po pridobitvi identifikacijske številke ste mesečni zavezanec, obračun pa oddate najpozneje zadnji delovni dan naslednjega meseca.

Dokler oprostitev uporabljate, DDV na računih ne smete izkazovati, vstopnega DDV pa ne odbijate. S prvim dnem identifikacije se to obrne.

Kaj se zgodi, če se ne registrirate pravočasno?

Če promet preseže 60.000 evrov (oziroma 66.000 evrov) in zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ne oddate pravočasno, vas Finančna uprava RS lahko identificira za namene DDV po uradni dolžnosti. V tem primeru boste DDV dolžni obračunati za nazaj, od trenutka, ko bi morali postati zavezanec, hkrati pa vas lahko doleti tudi globa zaradi prekrška. Zato je priporočljivo redno spremljati višino letnega prometa in zahtevek oddati pravočasno, še preden prag dejansko presežete.

DDV pri poslovanju s tujino

Če poslujete tudi s podjetji v drugih državah članicah EU, veljajo dodatna pravila. Če skupni znesek pridobitev blaga znotraj EU v koledarskem letu preseže 10.000 evrov, morate zahtevek za identifikacijo za namene DDV oddati ne glede na to, ali ste presegli osnovni prag 60.000 evrov. Podobna pravila veljajo za opravljanje ali prejemanje čezmejnih storitev, pri katerih je DDV dolžan obračunati prejemnik storitve – identifikacijsko številko za DDV morate v tem primeru pridobiti še pred prvo takšno transakcijo. Če izdajate račune podjetjem v tujini, si oglejte tudi naš članek Izdajanje računa za dobavljanje v tujino, pri poslovanju med podjetji v Sloveniji pa je pomembno poznati tudi nova pravila glede obvezne izmenjave e-računov (B2B).

Storitve, ki jih podjetniki potrebujete

Ob oziroma po registraciji podjetja je modro poskrbeti še za nekaj formalnosti oziroma se poslužiti nekaterih storitev, ki so potrebne ali pa pomagajo pri poslovanju:

Najti prostor za registracijo sedeža podjetja, morda tudi coworking pisarno za delo.
Kakovostno računovodstvo. Za mlade podjetnike smo pripravili ugodno MP računovodstvo.
Sistem za enostavno izdajo računov, potnih nalogov ter spremljanje poslovanja.

Pogosta vprašanja o DDV zavezancu

Ali morajo tudi normiranci obračunavati DDV?
Da – status normiranca vpliva samo na obračun dohodnine, ne pa na obveznost DDV. Če prihodki presežejo 60.000 evrov ali se prostovoljno vključite, morate DDV obračunavati ne glede na davčni režim.

Ali se prag 60.000 evrov razlikuje med polnim in popoldanskim s.p.?
Ne, prag za obvezno vključitev v sistem DDV je enak za vse oblike samostojnega podjetništva, ne glede na to, ali gre za polni ali popoldanski s.p.

VIRI:

  • Finančna uprava republike Slovenije

Kaj, če v letu presežem 60.000 evrov, 66.000 evrov pa ne?

V tekočem letu še lahko računate brez DDV, vendar morate pravočasno oddati zahtevek, saj morate identifikacijsko številko za DDV pridobiti s 1. januarjem naslednjega leta.

Koliko časa me veže prostovoljna vključitev v sistem DDV?

Izbiro morate vnaprej priglasiti finančni upravi in jo uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.

Ali moram postati zavezanec, če kupujem blago v drugi državi EU?

Če skupna vrednost pridobitev blaga znotraj EU v koledarskem letu preseže 10.000 evrov, morate pridobiti identifikacijsko številko za DDV, tudi če prometa 60.000 evrov niste dosegli. Zahtevek je potreben tudi pred prejemom ali opravljanjem nekaterih čezmejnih storitev, pri katerih DDV obračuna prejemnik.

Sorodne vsebine

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP računovodstvo

MP računovodstvo

MP računovodstvo je mreža računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Vsa računovodstva uporabljajo sistem e-računovodstva, kar podjetnikom omogoča nižanje stroškov, lažji pregled nad delom in možnost za hitrejše poslovno odločanje. Več >


Vse, kar mora mladi podjetnik vedeti o DDV

Vse, kar mora mladi podjetnik vedeti o DDV

Davčna zakonodaja se dnevno spreminja, kar pomeni, da ji je vedno težje slediti. Eden izmed ključnih davkov, s katerim se sreča podjetnik, je Davek na dodano vrednost. Sicer se zdi, da gre za enostavno obdavčitev, vendar lahko ta davek kaj hitro postane kompleksen in zapleten. Več >

Računovodski slovarček

Računovodski slovarček

Za vas smo naredili kratek pregled najpogostejših izrazov v računovodstvu, kot so npr. finančni in denarni tokovi, davki (DDV, davek od dobička gospodarskih družb) ter dohodninska lestvica, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in pravilni uporabi le-teh. Več >

Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)

Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)

Pri nakupovanju blaga iz tujine končna cena ni nujno enaka tisti ceni, ki jo določi prodajalec iz tujine. V nekaterih primerih je za uvoženo blago potrebno plačati še carino, trošarino in davek na dodano vrednost. Več >

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti mora podjetnik poznati kar nekaj predpisov. Zelo pomembno je, da pozna osnove sistema DDV, pa tudi, da ve, katere transakcije so v Sloveniji sploh obdavčljive z DDV. Več >

DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

DDV je pomembna tema za podjetnike, še posebej za tiste, ki poslujejo v tujini ali s tujino. Pravila za določanje kraja obdavčitve DDV so predstavljena v nadaljevanju, poudarek je tudi na določanju kraja v povezavi z dejavnostjo. Več >

Oznake:, ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani