Izdajanje računa za dobavljanje v tujino

V članku, kjer so predstavljene osnove davka na dodano vrednost (DDV), bralec lahko hitro ugotovi, da sistem DDV še zdaleč ni preprost, niti pri poslovanju znotraj naših meja, kaj šele pri poslovanju s tujino.

Zahtevne gospodarske razmere, konkurenca, dostopnost kupcev in/ali dobaviteljev ipd. so dejavniki, ki vplivajo na odločitve podjetij, da začnejo poslovati s tujino. Tujina zajema tako države znotraj Evropske Unije (EU) kot tudi druge države. Razlike nastanejo tudi, če gre za primer dobave blaga, izvoza ali opravljanje storitev. Zaradi vseh teh razlik in lažjega razumevanja si bomo pogledali obe opciji poslovanja s tujino.

Poslovanje s podjetji v EU

Dve od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga EU sta prost pretok blaga in storitev, kar omogoča, da evropski državljani med seboj lahko prosto poslujejo in trgujejo. Z vstopom Slovenije v EU, so se tudi slovenskim podjetjem odprle meje in povečale ter izboljšale priložnosti za poslovanje. Na drugi strani pa sistem DDV temelji na obdavčitvi dobavljenega blaga in opravljenih storitev. Obe dejstvi pripeljeta do sistema, ki ga je EU ob odprtju trga morala uvesti, da lahko zasleduje oba cilja.

Pretok blaga znotraj EU se torej ne nadzoruje več preko carin, temveč tudi preko sistema DDV. Sistem pa zahteva določeno izpolnjevanje obveznosti, kar privede do kompleksnosti le tega.

Kako izdati račun, če dobavite blago v EU

V nadaljevanju navajamo pravila, ki veljajo pri dobavi blaga v drugo državo članico EU, v kolikor ste davčni zavezanec, registriran za DDV v Sloveniji. V primeru, da v Sloveniji še niste registrirani za DDV (mali davčni zavezanec), do praga 50.000 EUR dobavljate blago v EU enako, kot dobavljate znotraj Slovenije, torej na izdanih računih ne obračunavate DDV.

Dobava blaga v drugo državo članico EU je v Sloveniji oproščena DDV (na podlagi 46. člena ZDDV-1), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• Prenos pravice do razpolaganja na blagu;
• Veljavna ID številka za DDV kupca in
• Pisni dokaz, da je blago zapustilo ozemlje Slovenije (prevozna ali druga ustrezna listina).

Če eden od pogojev ni izpolnjen, se blago obdavči enako, kot bi bilo dobavljeno na območju Slovenije.

V kolikor dobavite blago v EU pod zgoraj navedenimi pogoji, izstavite račun, na katerem morate obvezno napisati kupčevo ID številko za DDV in pripadajočo klavzulo, s katero navedete, da je dobava blaga oproščena plačila DDV v Sloveniji. Pri klavzuli je potrebno navesti veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava oproščena DDV. Za običajno dobavo blaga, je najosnovnješa naslednja klavzula: Oproščeno DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1 oziroma VAT exempt under Article 138(1) of Directive 2006/112/ES.

V tem primeru torej DDV ni obračunan in plačan v Sloveniji, temveč se davčna obveznost prenese na kupca in zakonodajo države, v kateri ima sedež. To pomeni, da se dobava blaga obdavči v državi prejemnika, skladno z njegovimi pravili. Praviloma je v državi pridobitve blaga potrebno narediti t.i. samoobdavčitev.

Samoobdavčitev ali obrnjena davčna obveznost ali »reverse charge mechanism« na kratko pomeni, da prejemnik obračuna DDV, ki se hkrati v celoti prizna kot vstopni DDV, če ima kupec pravico do tega. Neto učinek davka je torej 0.

Dobavo blaga znotraj EU je potrebno poročati v rekapitulacijsko poročilo (RP-O). Rok za oddajo RP-O je do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Razlog za poročanje je ravno v prej navedenem pravilu, da se dobava ne obdavči z DDV v državi dobavitelja, temveč se obdavči v državi prejemnika. Dobavitelj zato poroča dobavo v RP-O, ki se avtomatizirano posreduje v državo, v katero je bilo blago dobavljeno in omogoča kontrolo, ali je prejemnik blaga res opravil samoobdavčitev.

Pri izdaji računa za dobavo v EU pa je potrebno upoštevati tudi zakonski predpis, da je potrebno izstaviti račun za tovrstno dobavo najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (kadar obveznost obračuna DDV prevalimo na kupca). Če račun ni izdan v tem roku, je predvidena globa.

Poleg RP-O, pa se dobava blaga poroča tudi v Intrastat poročilu. Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije (EU), zavezani k poročanju pa postanete, ko skupna vrednost odprem blaga v države članice EU ali prejemov blaga iz držav članic EU v preteklem koledarskem letu preseže t.i. nacionalni vključitveni prag. Vključitveni prag trenutno znaša 200.000 EUR za odpreme in 120.000 EUR za prejeme blaga.

Kako izdati račun, če izvozite blago v tujino

V primeru dobave blaga v tujino gre za izvoz blaga. S tujino je mišljeno na države izven EU. Pri izvozu, postopamo enako kot v zgornjem primeru, le poročanja v RP-O ni potrebno, prav tako ni potrebno blaga poročati v Intrastat poročilu.

Pri izvozu blaga morate razpolagati z izvozno listino oz. ustrezno poštno deklaracijo. Račun se ne glede na status kupca izda brez obračunanega slovenskega DDV s klavzulo: Oproščeno DDV po točki a) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 oziroma VAT exempt under Article 146(1)(a) of Directive.

Kako izdati račun, če opravite storitev za naročnika, ki ima sedež v drugi državi članici EU

Zgoraj so predstavljene osnove dobav blaga znotraj EU in v tujino, v nadaljevanju pa bodo predstavljene osnove opravljanja storitev znotraj EU in naročniku v tujino.

Tudi v tem primeru predpostavljamo, da je ponudnik storitev registriran za DDV namene v Sloveniji. V primeru, da v Sloveniji še niste registrirani za DDV (ste mali davčni zavezanec), se morate pred opravljanjem storitev davčnemu zavezancu v EU registrirati v sistem DDV, že za mesec, v katerem je verjetno, da boste opravili storitev, za katero veljajo splošna pravila na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. S to registracijo boste prejeli t.i. posebno ID-številko za DDV, za katero veljajo posebna pravila.

Pri obdavčevanju storitev je potrebno storitev najprej identificirati in jo umesti v eno od pravil za določanje kraja obdavčitve v skladu z ZDDV-1.

Ob predpostavki, da storitev ki jo opravljate, spada v splošna pravila po ZDDV-1 (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), je storitev obdavčljiva tam, kjer ima prejemnik storitve sedež. V primeru, ko se storitev opravi za naročnika, ki ima sedež znotraj EU (vendar ne v Sloveniji, v Sloveniji prav tako nima ID za DDV), storitev v Sloveniji ni predmet obdavčitve, pod pogojem, da razpolagate z identifikacijsko številko za DDV kupca, ki mora biti ob izdaji računa veljavna. Veljavnost ID za DDV lahko preverite na portalu VIES.

Račun za opravljeno storitev za kupca znotraj EU se tako izda brez obračunanega DDV v Sloveniji, z navedbo kupčeve ID-številke za DDV in pripadajočo klavzulo, s katero navedete, da je je storitev predmet DDV v državi prejemnika. Za opravljeno storitev, ki spada pod splošno pravilo, se po navadi uporabi klavzulo: Obrnjena davčna obveznost – DDV ni obračunan po 1.odst.25. člena ZDDV-1 oziroma Reverse Charge – VAT exempt under Article 44 Direktive 2006/112/ES.

V tem primeru davčno obveznost prevalimo na prejemnika storitve iz EU. Tudi o tej dobavi je potrebno poročati v rekapitulacijsko poročilo v roku, ki je naveden zgoraj, prav tako pa je potrebno upoštevati rok za izdajo računa, ki je najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek

Izvajalec storitve lahko šteje, da prejemnik storitve s sedežem v EU nima statusa davčnega zavezanca, če mu ta ni predložil identifikacijske številke in ga tudi ni seznanil, da je zaprosil za identifikacijsko številko, če lahko dokaže, da mu zadevni prejemnik ni sporočil osebne identifikacijske številke DDV.

To pomeni, da izvajalec storitve v primeru, ko mu prejemnik storitve ne sporoči identifikacijske številke za DDV, ne sme samodejno obračunati DDV, ampak mora imeti dokaz (običajna korespondenca davčnega zavezanca), da mu prejemnik ni sporočil identifikacijske številke.

V kolikor imate kot izdajatelj računa dokaz, da je prejemnik nezavezanec, morate na računu obračunati slovenski DDV, saj se storitve opravljene nezavezancem, po splošnem pravilu, obdavčijo v državi, kjer ima sedež izvajalec storitve.

Kako izdati račun, če opravite storitev za naročnika v tujini (izven  EU)

V primeru izdajanja računa za opravljeno storitev naročniku v tujino, morate prav tako preveriti, kakšno storitev ste opravili oz. ali spada v katero od posebnih pravil obdavčenja kot navedeno zgoraj in tudi status prejemnika storitve. V primeru, da ste opravili storitev, ki spada v splošno pravilo, izdate račun brez obračunanega slovenskega DDV z navedbo klavzule Obrnjena davčna obveznost – DDV ni obračunan po 1.odst.25. člena ZDDV-1 oziroma Reverse Charge – VAT exempt under Article 44 Direktive 2006/112/ES.

V tem primeru se opravljena storitev ne poroča v RP-O, težko pa se tudi preveri veljavnost ID-številke za DDV. Predlagamo, da stranko prosite za potrdilo pristojnih davčnih organov prejemnika o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV oziroma če prejemnik nima potrdila, ima pa DDV številko ali podobno številko, ki mu jo je dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec.

V kolikor nimate ustreznega dokazila, postopajte po zgoraj navedenih pravilih, ki veljajo za izdajanje računa za opravljene storitve v EU.

Zgoraj predstavljena pravila so zgolj osnove, ki se jih mora podjetnik zavedati in niso nujno uporabna v vseh primerih. Pri obravnavi svetujemo pozorno opredelitev dejstev in okoliščin, ki vas privedejo do pravilne obdavčitve.

Kaja Ložar je davčna svetovalka v oddelku za DDV v podjetju Protokorp d.o.o., magistrirala s področja forenzičnega računovodstva na EF v Lj.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.