Izdajanje računa za dobavljanje v tujino

Pri poslovanju s tujino marsikdo ugotovi, da je sistem davka na dodano vrednost (DDV) precej zahteven za razumevanje. Prihaja namreč do pomembnih razlik med državami, ki spadajo v EU, in med državami, ki ne spadajo v EU, ter tudi v primeru dobave blaga, izvoza ali opravljanja storitev.
Izdajanje računa za dobavljanje v tujino

Izdajanje računa za dobavljanje v tujino

V članku, kjer so predstavljene osnove davka na dodano vrednost (DDV), bralec lahko hitro ugotovi, da sistem DDV še zdaleč ni preprost, niti pri poslovanju znotraj naših meja, kaj šele pri poslovanju s tujino.

Zahtevne gospodarske razmere, konkurenca, dostopnost kupcev in/ali dobaviteljev ipd. so dejavniki, ki vplivajo na odločitve podjetij, da začnejo poslovati s tujino. Tujina zajema tako države znotraj Evropske Unije (EU) kot tudi druge države. Razlike nastanejo tudi, če gre za primer dobave blaga, izvoza ali opravljanje storitev. Zaradi vseh teh razlik in lažjega razumevanja si bomo pogledali obe opciji poslovanja s tujino.

Poslovanje s podjetji v EU

Dve od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga EU sta prost pretok blaga in storitev, kar omogoča, da evropski državljani med seboj lahko prosto poslujejo in trgujejo. Z vstopom Slovenije v EU, so se tudi slovenskim podjetjem odprle meje in povečale ter izboljšale priložnosti za poslovanje. Na drugi strani pa sistem DDV temelji na obdavčitvi dobavljenega blaga in opravljenih storitev. Obe dejstvi pripeljeta do sistema, ki ga je EU ob odprtju trga morala uvesti, da lahko zasleduje oba cilja.

Pretok blaga znotraj EU se torej ne nadzoruje več preko carin, temveč tudi preko sistema DDV. Sistem pa zahteva določeno izpolnjevanje obveznosti, kar privede do kompleksnosti le tega.

Kako izdati račun, če dobavite blago v EU

V nadaljevanju navajamo pravila, ki veljajo pri dobavi blaga v drugo državo članico EU, v kolikor ste davčni zavezanec, registriran za DDV v Sloveniji. V primeru, da v Sloveniji še niste registrirani za DDV (mali davčni zavezanec), do praga 50.000 EUR dobavljate blago v EU enako, kot dobavljate znotraj Slovenije, torej na izdanih računih ne obračunavate DDV.

Dobava blaga v drugo državo članico EU je v Sloveniji oproščena DDV (na podlagi 46. člena ZDDV-1), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Prenos pravice do razpolaganja na blagu;
  • Veljavna ID številka za DDV kupca in
  • Pisni dokaz, da je blago zapustilo ozemlje Slovenije (prevozna ali druga ustrezna listina).

Če eden od pogojev ni izpolnjen, se blago obdavči enako, kot bi bilo dobavljeno na območju Slovenije.

V kolikor dobavite blago v EU pod zgoraj navedenimi pogoji, izstavite račun, na katerem morate obvezno napisati kupčevo ID številko za DDV in pripadajočo klavzulo, s katero navedete, da je dobava blaga oproščena plačila DDV v Sloveniji. Pri klavzuli je potrebno navesti veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava oproščena DDV. Za običajno dobavo blaga, je najosnovnješa naslednja klavzula: Oproščeno DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1 oziroma VAT exempt under Article 138(1) of Directive 2006/112/ES.

V tem primeru torej DDV ni obračunan in plačan v Sloveniji, temveč se davčna obveznost prenese na kupca in zakonodajo države, v kateri ima sedež. To pomeni, da se dobava blaga obdavči v državi prejemnika, skladno z njegovimi pravili. Praviloma je v državi pridobitve blaga potrebno narediti t.i. samoobdavčitev.

Samoobdavčitev ali obrnjena davčna obveznost ali »reverse charge mechanism« na kratko pomeni, da prejemnik obračuna DDV, ki se hkrati v celoti prizna kot vstopni DDV, če ima kupec pravico do tega. Neto učinek davka je torej 0.

Dobavo blaga znotraj EU je potrebno poročati v rekapitulacijsko poročilo (RP-O). Rok za oddajo RP-O je do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Razlog za poročanje je ravno v prej navedenem pravilu, da se dobava ne obdavči z DDV v državi dobavitelja, temveč se obdavči v državi prejemnika. Dobavitelj zato poroča dobavo v RP-O, ki se avtomatizirano posreduje v državo, v katero je bilo blago dobavljeno in omogoča kontrolo, ali je prejemnik blaga res opravil samoobdavčitev.

Pri izdaji računa za dobavo v EU pa je potrebno upoštevati tudi zakonski predpis, da je potrebno izstaviti račun za tovrstno dobavo najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (kadar obveznost obračuna DDV prevalimo na kupca). Če račun ni izdan v tem roku, je predvidena globa.

Poleg RP-O, pa se dobava blaga poroča tudi v Intrastat poročilu. Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije (EU), zavezani k poročanju pa postanete, ko skupna vrednost odprem blaga v države članice EU ali prejemov blaga iz držav članic EU v preteklem koledarskem letu preseže t.i. nacionalni vključitveni prag. Vključitveni prag trenutno znaša 200.000 EUR za odpreme in 120.000 EUR za prejeme blaga.

Kako izdati račun, če izvozite blago v tujino

V primeru dobave blaga v tujino gre za izvoz blaga. S tujino je mišljeno na države izven EU. Pri izvozu, postopamo enako kot v zgornjem primeru, le poročanja v RP-O ni potrebno, prav tako ni potrebno blaga poročati v Intrastat poročilu.

Pri izvozu blaga morate razpolagati z izvozno listino oz. ustrezno poštno deklaracijo. Račun se ne glede na status kupca izda brez obračunanega slovenskega DDV s klavzulo: Oproščeno DDV po točki a) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 oziroma VAT exempt under Article 146(1)(a) of Directive.

Kako izdati račun, če opravite storitev za naročnika, ki ima sedež v drugi državi članici EU

Zgoraj so predstavljene osnove dobav blaga znotraj EU in v tujino, v nadaljevanju pa bodo predstavljene osnove opravljanja storitev znotraj EU in naročniku v tujino.

Tudi v tem primeru predpostavljamo, da je ponudnik storitev registriran za DDV namene v Sloveniji. V primeru, da v Sloveniji še niste registrirani za DDV (ste mali davčni zavezanec), se morate pred opravljanjem storitev davčnemu zavezancu v EU registrirati v sistem DDV, že za mesec, v katerem je verjetno, da boste opravili storitev, za katero veljajo splošna pravila na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. S to registracijo boste prejeli t.i. posebno ID-številko za DDV, za katero veljajo posebna pravila.

Pri obdavčevanju storitev je potrebno storitev najprej identificirati in jo umesti v eno od pravil za določanje kraja obdavčitve v skladu z ZDDV-1.

Ob predpostavki, da storitev ki jo opravljate, spada v splošna pravila po ZDDV-1 (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), je storitev obdavčljiva tam, kjer ima prejemnik storitve sedež. V primeru, ko se storitev opravi za naročnika, ki ima sedež znotraj EU (vendar ne v Sloveniji, v Sloveniji prav tako nima ID za DDV), storitev v Sloveniji ni predmet obdavčitve, pod pogojem, da razpolagate z identifikacijsko številko za DDV kupca, ki mora biti ob izdaji računa veljavna. Veljavnost ID za DDV lahko preverite na portalu VIES.

Račun za opravljeno storitev za kupca znotraj EU se tako izda brez obračunanega DDV v Sloveniji, z navedbo kupčeve ID-številke za DDV in pripadajočo klavzulo, s katero navedete, da je je storitev predmet DDV v državi prejemnika. Za opravljeno storitev, ki spada pod splošno pravilo, se po navadi uporabi klavzulo: Obrnjena davčna obveznost – DDV ni obračunan po 1.odst.25. člena ZDDV-1 oziroma Reverse Charge – VAT exempt under Article 44 Direktive 2006/112/ES.

V tem primeru davčno obveznost prevalimo na prejemnika storitve iz EU. Tudi o tej dobavi je potrebno poročati v rekapitulacijsko poročilo v roku, ki je naveden zgoraj, prav tako pa je potrebno upoštevati rok za izdajo računa, ki je najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek

Izvajalec storitve lahko šteje, da prejemnik storitve s sedežem v EU nima statusa davčnega zavezanca, če mu ta ni predložil identifikacijske številke in ga tudi ni seznanil, da je zaprosil za identifikacijsko številko, če lahko dokaže, da mu zadevni prejemnik ni sporočil osebne identifikacijske številke DDV.

To pomeni, da izvajalec storitve v primeru, ko mu prejemnik storitve ne sporoči identifikacijske številke za DDV, ne sme samodejno obračunati DDV, ampak mora imeti dokaz (običajna korespondenca davčnega zavezanca), da mu prejemnik ni sporočil identifikacijske številke.

V kolikor imate kot izdajatelj računa dokaz, da je prejemnik nezavezanec, morate na računu obračunati slovenski DDV, saj se storitve opravljene nezavezancem, po splošnem pravilu, obdavčijo v državi, kjer ima sedež izvajalec storitve.

Kako izdati račun, če opravite storitev za naročnika v tujini (izven  EU)

V primeru izdajanja računa za opravljeno storitev naročniku v tujino, morate prav tako preveriti, kakšno storitev ste opravili oz. ali spada v katero od posebnih pravil obdavčenja kot navedeno zgoraj in tudi status prejemnika storitve. V primeru, da ste opravili storitev, ki spada v splošno pravilo, izdate račun brez obračunanega slovenskega DDV z navedbo klavzule Obrnjena davčna obveznost – DDV ni obračunan po 1.odst.25. člena ZDDV-1 oziroma Reverse Charge – VAT exempt under Article 44 Direktive 2006/112/ES.

V tem primeru se opravljena storitev ne poroča v RP-O, težko pa se tudi preveri veljavnost ID-številke za DDV. Predlagamo, da stranko prosite za potrdilo pristojnih davčnih organov prejemnika o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV oziroma če prejemnik nima potrdila, ima pa DDV številko ali podobno številko, ki mu jo je dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec.

V kolikor nimate ustreznega dokazila, postopajte po zgoraj navedenih pravilih, ki veljajo za izdajanje računa za opravljene storitve v EU.

Zgoraj predstavljena pravila so zgolj osnove, ki se jih mora podjetnik zavedati in niso nujno uporabna v vseh primerih. Pri obravnavi svetujemo pozorno opredelitev dejstev in okoliščin, ki vas privedejo do pravilne obdavčitve.

Kaja Ložar je davčna svetovalka v oddelku za DDV v podjetju Protokorp d.o.o., magistrirala s področja forenzičnega računovodstva na EF v Lj.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP računovodstvo

MP računovodstvo

MP računovodstvo je mreža računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Vsa računovodstva uporabljajo sistem e-računovodstva, kar podjetnikom omogoča nižanje stroškov, lažji pregled nad delom in možnost za hitrejše poslovno odločanje. Preberite več >>


DDV pri poslovanju s kriptovalutami

DDV pri poslovanju s kriptovalutami

Finančna uprava RS je izdala pojasnilo, v katerem povzema predvsem trenutna stališča Sodišča EU glede obdavčitve poslovanja s kriptovalutami z davkom na dodano vrednost. Preberite več >>

Računovodski slovarček

Računovodski slovarček

Za vas smo naredili kratek pregled najpogostejših izrazov v računovodstvu, kot so npr. finančni in denarni tokovi, davki (DDV, davek od dobička gospodarskih družb) ter dohodninska lestvica, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in pravilni uporabi le-teh. Preberite več >>

Kako postati zavezanec za DDV

Kako postati zavezanec za DDV

Podjetnik se lahko že ob ustanovitvi podjetja ali pa kasneje odloči, da bo postal zavezanec za DDV. Najpogostejša razloga za to sta večinsko poslovanje s pravnimi osebami ali poslovanje s tujino. Kako postati davčni zavezanec in kakšni so pogoji za to, si preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Prioritete FURS-a na področju davčnih nadzorov v letu 2017

Prioritete FURS-a na področju davčnih nadzorov v letu 2017

FURS je objavil strateške usmeritve in prioritete pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov v 2017. Letni načrt inšpekcijskega nadzora je pripravljen na podlagi analize tveganja, sistemski inšpekcijski nadzor pa se izvaja nad pravilnostjo in pravočasnostjo plačevanja davkov, carine in drugih dajatev. Preberite več >>

Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)

Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)

Pri nakupovanju blaga iz tujine končna cena ni nujno enaka tisti ceni, ki jo določi prodajalec iz tujine. V nekaterih primerih je za uvoženo blago potrebno plačati še carino, trošarino in davek na dodano vrednost. Preberite več >>

Spremembe v pravilih za določanje kraja obdavčitve

Spremembe v pravilih za določanje kraja obdavčitve

S 1. januarjem 2015 so v veljavo stopile spremembe Direktive Sveta EU, kar je k nam prineslo tudi nekaj sprememb v pravilih za določanje kraja obdavčitve za storitve, opravljene končnim potrošnikom (Business to customer - B2C). Preberite več >>

Obračun DDV v mednarodnem B2C poslovanju

Obračun DDV v mednarodnem B2C poslovanju

Za uspešen prehod v nov sistem (sistem "vse na enem mestu" ali sistem mini VEM) je nujna seznanitev z administrativnimi zahtevami in postopki, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje o DDV na področju mednarodnega poslovanja s končnimi potrošniki. Preberite več >>

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti mora podjetnik poznati kar nekaj predpisov. Zelo pomembno je, da pozna osnove sistema DDV, pa tudi, da ve, katere transakcije so v Sloveniji sploh obdavčljive z DDV. Preberite več >>

Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Slovenska podjetja zadnje čase čedalje pogosteje sodelujejo s tujino, zato smo na portalu Mladipodjetnik.si pripravili predstavitev osnovnih pravil, ki pridejo v poštev pri prejemanju računov za blago ali storitve od tujih dobaviteljev. Preberite več >>

Oznake: , , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

Udeležite se dogodkov Blockchain Roadshowa!

21.11.2017 od 16:30 do 08.12.2017 18:00
Udeležite se dogodkov Blockchain Roadshowa!

Blockchain Think Tank, Tehnološki park Ljubljana in Zavod mladi podjetnik pripravljamo serijo brezplačnih izobraževanj o tehnologiji blockchain, kriptovalutah in z njimi povezanimi tematikami. Obiskali bomo številne kraje v Sloveniji - toplo vabljeni, da preverite program in se nam pridružite.
Preberite več >>

Blockchain Roadshow: Trbovlje

21.11.2017 od 16:30 do 19:00
Blockchain Roadshow: Trbovlje

Blockchain Think Tank, Tehnološki park Ljubljana in Zavod mladi podjetnik pripravljamo serijo brezplačnih izobraževanj o tehnologiji blockchain, kriptovalutah in z njimi povezanimi tematikami. Obiskali bomo tudi Trbovlje, kjer nas bodo prijazno gostili v Katapultu.
Preberite več >>

Blockchain Roadshow: Ljubljana

07.12.2017 od 10:00 do 08.12.2017 20:00
Blockchain Roadshow: Ljubljana

Blockchain Think Tank, Tehnološki park Ljubljana in Zavod mladi podjetnik pripravljamo serijo brezplačnih izobraževanj o tehnologiji blockchain, kriptovalutah in z njimi povezanimi tematikami. Serijo bomo zaključili v Ljubljani, in sicer s kar dvodnevnim dogodkom (7. in 8. december). Obiščite nas v Tehnološkem parku Ljubljana!
Preberite več >>

Delavnica: Google Adwords

07.12.2017 od 16:30 do 08.12.2017 19:30
Delavnica: Google Adwords

Pri oglaševanju na Googlu je zelo pomembno upoštevanje splošnih smernic za uspešno postavitev in vodenje AdWords kampanje. Prav zato vas vabimo na delavnico, v okviru katere boste spoznali Google AdWords: od osnov do potankosti.
Preberite več >>

Vse za podjetje