Cesija ali odstop terjatve – kaj je to in kako poteka?

Podjetje, kateremu fizična ali pravna oseba dolguje določen znesek, se lahko z novim upnikom dogovori za prenos terjatev na njega. V tovrstnem postopku sta vključena le stari in novi upnik. Ni potrebe po tem, da bi s sklenitvijo dogovora soglašal tudi dolžnik. Kljub temu, da njegovo soglasje ni potrebno, pa je dolžnika treba obvestiti o tem, da je bil dogovor sklenjen.

Kako se sklene pogodba o prenosu terjatev?

Pogodba, ki služi kot pisna podlaga takemu dogovoru, mora vključevati vse predvidene elemente. Ni pa predpisana posebna oblika take pogodbe za odstop terjatve. Gre za stvar dogovora med podpisnikoma pogodbe. Pogodbi je treba priložiti dokazilo o obstoju dolga. Iz nje mora biti razviden datum, kdaj je bila ta sklenjena. S tem datumom namreč nov upnik prevzame nase nove obveznosti, ki so mu z dokumentom dodeljene.

Včasih prenos terjatev na tretjo osebo ni mogoča

Odstop terjatve pa nima pravnega učinka, če je pred sklenitvijo pogodbe prišlo do dogovora med upnikom in dolžnikom, da se terjatev ne sme prenesti na tretjo osebo. Izjema je gospodarska pogodba. Če je sklenjena tovrstna pogodba, potem dogovor o temu, da naj do odstopa terjatve tretji osebi ne bi prišlo, ne velja. Pogodba o prenosu terjatev ima v tem primeru pravni učinek tako ali drugače.

Skladno s pogodbo se lahko odstop terjatve izvede v celoti ali samo delno. Namen odstopa je lahko odplačilen ali darilni.

Obstajajo pa določene terjatve, ki jih ni moč prenesti. To so:

• Tiste terjatve, katerih prenos je prepovedan z zakonom;
• Terjatve, ki se povezujejo z osebnostjo upnika ali
• Terjatve, ki že po svoji naravi nasprotujejo prenosu na tretjo osebo.

Treba je tudi poudariti, da v primeru, če prevzemnik ne more izterjati zneska od dolžnika, za to ne odgovarja odstopnik.Razen seveda, če je v pogodbi napisano drugače.