Davčni fokus: Kaj so transferne cene in kako so urejene v Sloveniji?

Mednarodna podjetja oziroma podjetja, ki poslujejo v več kot eni državi, imajo možnost izkoriščanja različnih davčnih zakonodaj. Ena izmed tehnik izogibanja davkov so transferne cene. To so cene, ki si jih povezana podjetja zaračunajo med seboj in ne odražajo cen na trgu.
Davčni fokus, transferne cene

Transferne cene so eden od načinov izogibanja davčnim obveznostim. (Vir slike: Pixabay)

Definicija transfernih cen: nepravilno določene cene oziroma cene, ki ne odražajo stanja na trgu in ki si jih zaračunajo med seboj povezana podjetja (s sedeži v različnih državah) z namenom izogibanja davkom.

Povezana podjetja, ki spadajo v isto mednarodno podjetje, a imajo sedež v različnih državah, predstavljajo velik trn v peti davčnim organom, saj je mednarodna obdavčitev močno otežena. Različne transakcije med povezanimi podjetji omogočajo, da se s prelivanjem dobičkov optimalno izognejo davčnim obveznostim. Ena izmed tehnik za davčno izogibanje je, da si povezana podjetja med seboj zaračunavajo t. i. transferne cene, ki ne odražajo cen na trgu, z namenom, da se izognejo davčnim obveznostim.

S pomočjo transfernih cen, tj. nepravilno določenih cen oziroma cen, ki ne odražajo stanja na trgu, se lahko dobički prelivajo v države, kjer je stopnja davka na dohodek pravnih oseb nižja. Davčno izogibanje je mogoče omejiti tako, da nadzorni organi opazujejo cene, o katerih se dogovorijo povezana podjetja, in ocenijo, ali odražajo cene, ki jih zaračunavajo nepovezana podjetja.

Transferne cene so urejene v Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb (ZDDPO-2), ki v 16. členu določa, katera podjetja je mogoče šteti za povezane osebe in kako se ugotavljajo transferne cene. S problemom transfernih cen se ukvarja tudi OECD, ki je pripravil Vzorčno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčenja, ki vsebuje Smernice za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave. Temeljni standard pri opazovanju transfernih cen je neodvisno tržno načelo, ki ga vsebuje 9. člen omenjene konvencije. Če transferne cene niso določene v skladu z neodvisnim tržnim načelom, so lahko izkazani dobički in s tem prihodki v proračun nižji, kot bi jih lahko v državi, kjer ima podjetje sedež, pričakovali.

Za povezani osebi (povezana podjetja/družbe/s.p.-ji) se štejeta zavezanec (rezident ali nerezident) in tuja pravna oseba, kadar:

  • zavezanec
    • ima v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v tuji osebi,
    • obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe,
    • se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev med nepovezanimi osebami,
  • tuja oseba
    • ima v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v tuji osebi,
    • obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe,
    • se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev med nepovezanimi osebami,
  • ista oseba (ponavadi materinska družba)
    • ima v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v tuji osebi ali dveh zavezancih,
    • tujo osebo ali dva zavezanca obvladuje na podlagi pogodbe,
    • se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev med nepovezanimi osebami,
  • iste fizične osebe ali njihovi družinski člani
    • imajo v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v tuji osebi,
    • obvladujejo tujo osebo na podlagi pogodbe,
    • se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev med nepovezanimi osebami.

Primerljive tržne cene iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se določijo z eno od naslednjih metod ali njihovo kombinacijo:

  • metodo primerljivih prostih cen,
  • metodo preprodajnih cen,
  • metodo dodatka na stroške,
  • metodo porazdelitve dobička,
  • metodo stopnje čistega dobička.

Viri: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Nadzor transfernih cen