dobre prakse ravnanja s starejšimi zaposlenimi

Dobre prakse ravnanja s starejšimi zaposlenimi v slovenskih podjetjih

Zavedanje problematike staranja prebivalstva je pogoj, da se bo vse več pozornosti namenilo kvalitetnemu ravnanju s starejšimi zaposlenimi v delovnem okolju. S sodelovanjem Fakultete za upravo in študenti Univerze v Ljubljani smo analizirali primere dobrih praks ravnanja s starejšimi zaposlenimi v slovenskih podjetjih.
dobre prakse ravnanja s starejšimi zaposlenimi

V Zavodu mladi podjetnik s sodelovanjem Fakultete za upravo in študenti Univerze v Ljubljani izvajamo projekt z naslovom »Analiza stanja ravnanja s starejšimi zaposlenimi v delovnem okolju in priprava multimedijskega orodja za pomoč«.

Vse več organizacij se že zaveda problematike staranja prebivalstva in posledic, ki jih le-to prinaša. Prav zato vse več pozornosti namenjajo kvalitetnemu ravnanju s starejšimi zaposlenimi v delovnem okolju.

Obstaja veliko primerov dobrih praks ravnanja s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu in v nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj različnih domačih dobrih praks ravnanja s starejšimi zaposlenimi.

Dobre prakse podjetij iz Slovenije:

Alpina d.o.o.

V podjetju Alpina je zaposlenih 127 delavcev, od tega je 68 zaposlenih starejših od 45 let. V podjetju se zavedajo, da prav ti delavci potrebujejo nova, sodobna znanja in veščine, na kar jih skušajo pripraviti postopoma. V pogovorih z zaposlenimi so namreč ugotovili, da so predvsem starejši zaposleni zaradi pomanjkanja kompetenc bolj izpostavljeni stresu na delovnem mestu, kar posledično vodi do izgorelosti in visoke bolniške odsotnosti.

Preverite 7 ukrepov, ki so jih uvedli v Alpina d.o.o. >>

Domel Holding d.d.

Domel Holding d.d. zaposluje 952 delavcev s povprečno starostjo 40 let. Je največja družba v lasti zaposlenih v Sloveniji. Prednostna naloga podjetja je zdravje zaposlenih, zato so leta 1998 ustanovili Tim za promocijo zdravja, ki je prevzel odgovornost za zdravje in varnost pri delu in spodbujal zdravje. Tim za promocijo zdravja se je lotil še enega projekta “Izboljšanje našega življenjskega sloga in ohranjanje zdravega zdravja”.

Preverite 2 ukrepa, ki so jih uvedli v Domel Holding d.d. >>

GORENJE, d.d.

V Gorenju so izpostavljeni staranju zaposlenih, saj je bila v letu 2015 povprečna starost zaposlenih 44 let, kar 45 odstotkov vseh zaposlenih pa je starejših od 46 let. Promocija zdravja na delovnem mestu je več kot le izpolnjevanje osnovnih zahtev glede varnosti in zdravja. Pomeni tudi, da delodajalec dejavno pomaga svojim zaposlenim pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja.

Preverite 6 ukrepov, ki so jih uvedli v GORENJE, d.d. >>

Koncern KOLEKTOR

Koncern Kolektor je med januarjem 2015 in decembrom 2016 izvajal projekt Age management, ki je dobil tudi priznanje na HR&M konferenci. V projekt so bili vključeni vsi zaposleni v Sloveniji – skupno 2.300 zaposlenih. In rezultati? Odstotek bolniških odsotnosti zaposlenih v koncernu zaradi bolezni mišično kostnega sistema in kostnih tkiv se je razpolovil, število poškodb in zastrupitev pri delu pa zmanjšal za 77 odstotkov.

Preverite 4 ukrepe, ki so jih uvedli v Koncernu KOLEKTOR >>

Združenje kovinske industrije – ZKovI

V Združenju kovinske industrije – ZkovI se dobro zavedajo dejstva, da je treba delovno mesto prilagoditi tako, da bo čimbolj ustrezalo dimenzijam človeškega telesa in zakonitostim biomehanike človeka. Njihova delovna mesta namreč zahtevajo veliko mero natančnosti, doslednosti in odgovornosti, delo pa je pretežno stoječe, občasno tudi sedeče. Zaradi navedenih dejavnikov so uvedli nekaj ukrepov za boljše in lažje opravljanje dela.

Preverite 3 ukrepe, ki so jih uvedli v Združenju kovinske industrije – ZKovI >>

Mestna občina Ptuj

S pripravo dokumenta »Strategija staranja v Mestni občini Ptuj« so v omenjeni občini pričeli že v letu 2015. Tedaj so oblikovali delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov lokalnih institucij, ki delujejo na področju starejših in nekaterih posameznikov, ki se aktivno vključujejo v programe za starejše. Člani delovnih skupin so izpostavili problematiko starejših in priložnosti za izboljšanje na treh področjih.

Preverite 3 ukrepe, ki so jih uvedli v Mestni občini Ptuj >>

Policijska uprava Murska Sobota

Leta 2015 je Policijska uprava Murska Sobota postala prva izmed osmih organizacijskih enot v Policiji, ki je začela s pilotskim projektom »Promocija zdravja na delovnem mestu«. S tem projektom so želeli razširiti pomen celovite varnostne ter zdravstvene kulture zaposlenih. Prav tako pa so želeli izboljšati tudi delovno ter bivalno okolje in s tem spodbuditi zdravo staranje. Leta 2016 je Policijska uprava Murska Sobota tudi pristopila k »Iniciativi za zdrava delovna mesta«.

Preverite 5 ukrepov, ki so jih uvedli v Policijski upravi Murska Sobota >>

Premogovnik Velenje d.d.

Premogovnik Velenje d.d. ima v slovenski energijski industriji prav posebno mesto. Leta 2013 so v družbi uvedli program “Skrb za zdravega delavca”, vanj pa vključili predvsem starejše zaposlene – moške, starejše od 46 let, in ženske, starejše od 45 let. S programom so ciljali na zmanjšanje mišično skeletnih motenj ter na hitrejše odkrivanje in preprečevanje bolezni, nenazadnje pa tudi na zmanjšanje bolniških odsotnosti z zdravim življenjskim slogom.

Preverite 5 ukrepov, ki so jih uvedli v Premogovniku Velenje d.d. >>

Vrtec Hansa Christiana Andersena

Gre za prvi vrtec v Sloveniji s polnim certifikatom DPP – Družini prijazno podjetje. V tem vrtcu visoko spoštujejo zaposlene in cenijo pozitivne odnose. Zavedajo se, da so starejši zaposleni zelo pomemben akter, kajti prav njihova dolgotrajna praksa pripomore k temu, da gre za enega izmed najboljših vrtcev v Sloveniji. S prenosom znanja, uvajanja mlajših in mentoriranja predstavljajo odličen vir, za katerega se je potrebno boriti in vztrajati.

Preverite 3 ukrepe, ki so jih uvedli v Vrtcu Hansa Christiana Andersena >>

Projekt sofinancirajo:

projekt ASZ - sofinancerji

Javni razpis za izbor operacij delno financira Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, delno pa Evropska unija, in sicer iz evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10.1 Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc, specifičnega cilja: 10.1.3 Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema. Izvajalec javnega razpisa je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

Člani projektne skupine:

  • dr. Jernej Buzeti, vodja projekta in pedagoški mentor 1 (Fakulteta za upravo)
  • dr. Janez Stare, pedagoški mentor 2 (Fakulteta za upravo)
  • Maja Fortuna, strokovni sodelavec (Zavod Mladi podjetnik)
  • Miha Lebič, mag., strokovno pomoč (Fakulteta za upravo)
  • Lara Kobe Priganica, študentka ALUO (2. stopnja, Oblikovanje vizualnih komunikacij)
  • Patricija Kumer, študentka FU (3. letnik UN Upravljanje javnega sektorja)
  • Mateja Bizjak, študentka FU (3. letnik UN Upravljanje javnega sektorja)
  • Žan Đogič, študent FU (2. letnik UN Upravljanje javnega sektorja)
  • Matjaž Tomažič, študent FU (3. letnik VS Uprava)
  • Nika Stevanovič, študentka FU (3. letnik VS Uprava)
  • Katja Komplet, študetka FRI (2. letnik UN Upravna informatika)
  • Miha Lebarič, študent FRI (2. letnik UN Upravna informatika)
  • Žan Knafelc, študent FDV (3. letnik UN Družboslovna informatika)
Oznake:
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki