Uspešen dan za podjetnike v Velenju

Zavod mladi podjetnik se je ponovno vrnil v Velenje. V četrtek, 22.4.2010 smo v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem organizirali podjetniško popoldne. Naši predavatelji so gostom osvetlili tri pomembne teme – osnove računovodstva, osnove prodaje ter zlata pravila vodenja storitev in poslovni načrt.
Uspešen dan za podjetnike v Velenju

Dan za podjetnike v Velenju.

Savinjsko šaleška regija se sooča z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. V Zavodu mladi podjetnik, ki skrbi za promocijo podjetništva med mladimi ter njihovo izobraževanje, in v poslovnem inkubatorju Savinsko-šaleške regije, SAŠA inkubator, smo organizirali dobro obiskano podjetniško popoldne. Dogodek je bil namenjen spodbujanju samozaposlovanja in odpiranju novih delovnih mest, v regiji z 10,8-odstotno brezposelnostjo. Mladi, iskalci prve zaposlitve, brezposelni in drugi iskalci novih priložnosti so spoznali osnovne elemente podjetništva, kot so poslovni načrt, osnove  računovodstva ter osnove prodaje in pravila vodenja storitev. Ekipa mladega podjetnika načrtujemo, da bo podjetniško popoldne v Velenju postalo stalna praksa in eden osrednjih dogodkov, namenjenih širjenju podjetništva v regiji.

„SAŠA regija je močno odvisna od velikih gospodarskih družb in takšno stanje za naše okolje ni dobro. Zato želimo tudi mladim podjetjem pomagati pri razvoju, saj le na takšen način vidimo rast podjetništva v regiji ter posledično rast celotne regije. Velik problem v regiji predstavlja tudi odliv znanja, zato skušamo preko različnih projektov mlade spodbuditi, da svojo podjetniško pot razvijejo v regiji in tako pripomorejo k večjemu gospodarskemu razvoju regije,“ je dejala Petra Sitar, SAŠA inkubator.

„Tokratni dogodek v Velenju smo zastavili nekoliko širše, saj smo pokrili kar štiri tematike. Tudi publika je to cenila, saj je večina vztrajala do konca dogodka. Hkrati nas je presenetilo tudi dokaj sproščeno vzdušje med publiko, ki se je kazalo v interakciji s predavatelji. Takšen odnos med publiko in predavatelji je vedno cilj naših izobraževanj, ga pa dostikrat pogrešamo,“ je dodal Borut Borštnik iz Zavoda mladi podjetnik.

Računovodkinja Lea Bevčič je bodočim podjetnikom predstavila večini najbolj neprijetno opravilo – računovodstvo. Pričela je z osnovnima računovodskima izkazoma, naredila sprehod skozi poslovne knjige, ter predstavila razlike med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom. Ob predstavitvi knjiženja poslovnih dogodkov v knjigovodskih listinah so se dotaknili prejetih računov, davka na dodano vrednost z davčnimi stopnjami in davka od dohodkov iz dejavnosti. Bilanco stanja so razdelili na aktivo, kjer so prikazana sredstva in pasivo, kjer so prikazane obveznosti do virov sredstev. Zaključek predavanja je bil namenjen poslovnemu izidu. Sledila je še predstavitev modela e-računovodstva, kjer se je izkazalo, da ta model ponuja mladim podjetnikom vrsto prednosti, na primer manj tveganj, učinkovito delo, pregled nad poslovanjem, ter cenovno ugodnejše storitve. 

Risto Stojanovski iz Triple S Learning je slušatelje prepričal v pomen pravega pristopa oziroma vodenja storitev do strank. Izvedeli so, da si pravi prodajalec oziroma tržnik, ko isti stranki drugič prodaš različen izdelek. V primeru prodaje izdelka, ki se ga kupuje le enkrat v življenju pa so naše prodajalske sposobnosti priznane, če ga je stranka kupila pri nas in nas  priporoči naprej. Predavanje je podprl s številnimi primeri iz prakse, z reševanjem testov pa je pokazal, kako ugotavljati potrebne spremembe pri sedanjega načina dela.

Blaž Kos iz Kluba poslovnih angelov Slovenije ter podjetja Venture Lab je odgovoril na vprašanje »Zakaj potrebujem poslovni  načrt?« Poslovni načrt je namreč živ dokument, ki ga je potrebno neprestano dopolnjevati. Bolj kot sam dokument pa je pomemben proces, saj lahko na podlagi pripravljenega dokumenta podjetnik v kritičnih situacijah deluje veliko bolj proaktivno in premišljeno, kar pa je eden izmed ključnih elementov za uspeh v podjetništvu. Iz svojih bogatih izkušenj je predstavil najpogostejše napake v poslovnih načrtih ter ljudi razdelil na dve skupini – 90 odstotkov naj bi bilo tistih, ki veliko govorijo o projektih („talk-erji“), realizacije pa se ne lotijo, le 10 odstotkov pa tistih, ki zares delajo in se trudijo („do-er“).

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje