V prvem delu konference je –
po uvodnih pozdravih podžupanje Mestne občine Ljubljana Jadranke Dakić in
direktorice RRA LUR Lilijane Madjar – direktorica INNO-DEAL projekta Michela Michilli
poudarila, da evropski trg tveganega kapitala, ki vlaga v podjetja v začetni
fazi, trenutno doživlja velike
spremembe. Z umikom privatnega kapitala, ki je nekoč predstavljal glavni vir
investiranja za start-up podjetja, bodo prizadeti ne le podjetniki, ampak
celotno gospodarstvo. Sprememba prihaja v času, ko se Evropa sooča z velikim
pritiskom, da ustvari močna svetovna podjetja, saj bodo lahko le taka
podjetja tekmovala s tistimi iz ZDA,
Indije in Kitajske ter v času, ko je težko začeti delovanje novega podjetja.
Javni sektor je tako postal precej pomembnejši kot investitor in poslovni
angeli kot podpora start-up podjetjem. Nadalje je poudarila pomembno vlogo
javno-zasebnega partnerstva pri povečanju kritične mase podpore in mobilizaciji
kar največ možnih resursov za visoko inovativna podjetja.
Mednarodna skupina uglednih
predstavnikov Evropske komisije, slovenske vlade in akademske sfere je nato predstavila
ukrepe politike in skupne iniciative za spodbujanje inovativnosti v EU regijah.
Državna sekretarka na
Ministrstvu za gospodarstvo RS Darja
Radić je uvodoma omenila, da so MSP
v kriznih časih kot podizvajalci v nabavni verigi večjih sistemov najbolj
prizadeti. Po drugi strani je poudarila, da je kriza lahko priložnost, saj so
nekatera najboljša in najbolj razvita podjetja v svetu nastala prav v časih
krize. Naloga državne politike pa je ustvariti spodbudno podjetniško okolje;
država mora zagotoviti dostop do finančnih sredstev – predvsem v obliki tveganega
kapitala. Ministrstvo ustanavlja javno družbo tveganega kapitala, s katero želi
s pomočjo vlaganj v podjetja spodbuditi tudi privatne investicije. Radićeva je
poudarila, da je ministrstvo do sedaj namenilo 200 milijonov EUR za
implementacijo ukrepov, ki spodbujajo podjetniško okolje (npr. garancije za
bančna posojila, sofinanciranje start-upov, sofinanciranje skupnih razvojno
investicijskih projektov in sofinanciranje investicij v novo tehnološko
opremo). Poleg teh ukrepov pa ne smemo pozabiti na mehke oblike podpornih
storitev, kot npr. promocija podjetništva, vavčersko svetovanje, usposabljanje,
VEM točka, itd.
Reinhard Buescher, vodja oddelka za razvoj inovacijske
politike pri Evropski komisiji, je dejal, da ne morejo vse države EU vložiti
toliko sredstev v stabilizacijo in sanacijo gospodarstva kot Nemčija in niso
vse države tako modre kot skandinavske, ki bodo krizo izkoristile kot
priložnost in bodo iz nje izšle še močnejše, kot so vanjo vstopile. Največji
izziv, s katerim se sooča gospodarstvo EU, je, kako ponovno »zagnati motor«
gospodarske rasti. Projekt INNO-DEAL je z novim pristopom k inovacijski
politiki dokazal, da je s postavitvijo jasnih ciljev mogoče doseči dobre
rezultate. INNO-DEAL bo zagotovil številne storitve inovativnim podjetjem z
izboljšanjem njihove pripravljenosti za investiranje in omogočil investiranje
specializiranega kapitala v visoko inovativna področja, kot so eko-inovativnost
in kreativne industrije. Evropska komisija načrtuje nov evropski sklad za
inovativne storitve z visoko dodano vrednostjo in aktivnosti na tem področju
bodo po Buescherjevem mnenju prav gotovo našle sinergije s shemami INNO-DEAL
projekta.
Dr. Tea Petrin, redna profesorica na Ekonomski
fakulteti Univerze v Ljubljani, je
izpostavila pomen grozdov pri izhodu iz gospodarske krize. Zakaj in kako lahko
pomagajo? Ker grozdi ustavrjajo fertilno okolje za inovativnost, rast in
povečanje števila delavnih mest, omogočajo lažji dostop do kapitala, novih
partnerstev in zagotavljajo kakovost storitev. Zelo pomembna je tudi
povezovalna komponenta grozdov kot ključnega dejavnika za kreiranje novih
podjetij, saj povečujejo sodelovanje in neekonomske resurse. Po mnenju dr.
Petrinove bi grozdi morali postati obetajoča vozlišča za globalno
konkurenčnost. S povečanjem mednarodnega sodelovanja grozdov (v in izven EU)
MSP in druge organizacije dobijo dostop do najrazvitejših svetovnih tehnologij,
najboljšega znanja in talentov. Dr- Petrinova je tudi omenila, da bo v
prihodnosti zelo pomembno vlogo igrala European Cluster policy Group (ECPG),
saj bo razvijala bolj konsistentno strategijo v podporo mednarodnem sodelovanju
grozdov. To je pomemben element EU strategije za pospeševanje nastajanja bolj
mednarodno konkurenčnih in svetovno priznanih grozdov v Evropi. Grozde vidi kot ključne nosilce razvoja v
regiji, zanimive za direktna vlaganja tujih investitorjev, saj so investicije v
grozdih bolj učinkovite, krepijo domače trge in večajo donosnost naložb. To pa
pomeni manjše tveganje za direktna tuja vlaganja.
Christian Saublens, direktor
Evropskega združenja razvojnih agencij (EURADA), je spregovoril o velikem
pomenu inovativnosti, konkurenčnosti in podjetništva v regionalni strategiji
vsake EU regije. Podrobneje je predstavil pomen ključnih področij, na katera bi
morale biti pozorne EU regije pri redefiniranju obstoječih in pripravi
prihodnjih potencialnih politik in praks. Gre za 9 ključnih »igralcev« v
procesu »spremenjene igre«: navdušujoče vodenje (npr. Fred Terman v Silicijevi
dolini in senator Pierre Lafitte v francoskem Sophia Antipolis), vizija in
motivacija, dobro definirani ključni cilji, strategije (ustvarjanje znanja,
prenos znanja, širitev znanja in absorpcija znanja), edinstvene glavne
prednosti, upravičene strukture (investirati v manjkajoče povezave), orodja za
implementacijo, evalvacija (uporaba pravih kriterijev) in nadzor.
V drugem delu konference, oba
je povezovala Violeta Bulc
iz podjetja Vibacom, ki je iniciator in koordinator InCo gibanja za inovativni
preboj Slovenije, so ključno besedo imeli predvsem predstavniki uspešnih
evropskih institucij podpornega okolja za podjetništvo, ki so predstavili
različne možnosti investiranja v podjetja v zgodnji fazi kot tudi praktične
primere zagotavljanja učinkovite podpore inovativnim in kreativnim podjetjem,
upoštevajoč tudi trenutne gospodarske razmere.
Pred zaključkom konference je
29 managerjev finančnih programov podpisalo pet dogovorov o sodelovanju, ki pomenijo pripravljenost za
sodelovanje na izbranih področjih tudi po koncu trajanja EU projekta INNO-DEAL.
Dogovori o sodelovanju so
bili podpisani za naslednja področja:
1.
Garancijska shema
za lažji dostop do posojil za »start-up« podjetja
2.
Izmenjava
izkušenj, povezovanje in sodelovanje med managerji programov za nastanek
»spin-off«/«start-up« podjetij iz R&R. Integrirani pristopi v podpornih
politikah so edina pot za dosego maksimalnega učinka pri nastajanju inovativnih
podjetij, še posebej takrat, ko so poslovne ideje povezane z inovativnimi
tehnologijami in poslovnimi modeli, ki pogosto potrebujejo 4-5 let za svoj
zagon.
3.
Programi
sodelovanja in povezovanje poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala za
razvoj trans-regionalnih investicij. Ta podpora v začetni fazi ustanovitve
podjetja je še kako pomembna, saj omogoča iskanje, preverjanje in selekcijo
poslovnih idej z evropskim potencialom, zagotavlja večje možnosti za uspeh na
mednarodni ravni in prispeva k večji dodani vrednosti.
4.
Skupen program
podpore za investiranje v inovativna MSP na področju okoljskih tehnologij in
obnovljivih virov energije.
5.
Sodelovanje med
ponudniki tveganega kapitala in drugimi organizacijami podpornega okolja na
področju digitalnih medijev in kreativne industrije.
V petek 3. julija 2009 so v
Tehnološkem parku Ljubljana potekala prva
delovna srečanja vseh podpisnikov dogovorov o sodelovanju in tistih tujih
in slovenskih organizacij, ki bi se želele vključiti v nadaljnje aktivnosti po
posameznih zgoraj omenjenih področjih. Podpisniki so dogovorili aktivnosti za
naslednjih 6 mesecev.
Slovenske organizacije, ki so pristopile
k podpisu sporazumov:
Slovenski podjetniški sklad, Poslovni angeli Slovenije, META Group d.o.o., Tehnološki park Ljubljana in Ljubljanski univerzitetni inkubator.
