Kadrovska štipendija: Financiranje štipendije dijaka / študenta

Tovrstna štipendija je v primerjavi s štipendijo, ki je delno financirana iz strani Javnih skladov Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, tako iz strani delodajalca kot tudi iz strani štipendista ugodnejša v veliko pogledih. Bistvena razlika v teh dveh segmentih kadrovskega financiranja je v temu, da so regulatorji pri štipendiji, ki je v celoti financirana iz strani delodajalca, precej milejši in lahko s tovrstno štipendijo zaobidemo večino pravil, ki jih določa druga vrsta kadrovskih štipendij. Po interpretaciji uslužbenke Javnih skladov RS za razvoj kadrov in štipendij ima delodajalec pri sestavi Pogodbe o štipendiranju, ki izvira iz naslova 100 % samostojnega financiranja kadrovske štipendije, zelo proste roke. Pomemben regulator, ki ga je potrebno upoštevati, so samo finančne omejitve, ki določajo minimalne zneske za izplačilo štipendij. Slednji so določeni v 70. Členu zakona o štipendiranju (Zštip-1):

(minimalna sofinancirana kadrovska štipendija)

Kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Kadrovsko štipendijo, ki je v celoti financirana iz strani delodajalca, se med štipendistom in delodajalcem določi s pogodbo o štipendiranju. Začetek veljavnosti te pogodbe ni vezan na določen časovni okvir, je pa priporočljivo, da se njen začetek uskladi z začetkom šolskega oz. študijskega leta (t.j. 1. september oz. 1. oktober). Ker pa je, kot že omenjeno v prvem odstavku tega članka, pogodbeno razmerje precej manj regulatorno omejeno, v pogodbo o štipendiranju ni potrebno vključevati klavzule, ki določa nujno zaposlitev štipendiranca po izteku štipendiranja. Prav tako ni potrebno upoštevati obvezne prakse v trajanju 160 ur / letno. Praksa (v kolikor se za njeno izvajanje pogodbeni stranki sporazumeta) je vezana na dogovor med strankama in se določi v poljubnem trajanju na mesečni oz. na letni ravni. V zvezi s stroški, ki so povezani z delom in lahko nastanejo ob opravljanju v pogodbi dogovorjene prakse, pa je pomembna določba, da je dijak / študent štipendist, ki opravlja prakso, upravičen do povračila teh stroškov, obenem pa se ta dohodek, skladno s 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ne sešteva v davčno osnovo od katere se odmeri dohodnina.

(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva  v davčno osnovo)

(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:

3.     povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno življenje do višine, ki jo določi vlada;

4.     povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot so:

• dnevnica,
• povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina),
• povračilo stroškov za prenočišče,

pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Povračilo stroškov po tej točki se lahko določi ločeno ali v skupnih zneskih;

Glede dohodninskega obravnavanja kadrovske štipendije pa je pomembno tudi dejstvo, da se štipendija ne sešteva v davčno osnovo, v kolikor je njena višina v okvirih, ki jih za tovrstno štipendijo določa 106. člen Zakona o dohodnini (Zdoh-2):

(drugi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo)

(1) V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Pri izplačilu prejemkov v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem se smiselno upoštevajo določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona.

(2) Štipendija, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena.

Ker pa se velikokrat pojavljajo vprašanja iz strani tako delodajlcev kot tudi štipendistov, da bi morda morali kadrovsko štipendijo obravnavati kot boniteto in jo na podlagi tega tudi vštevati v dohodnino, 39. člen Zakona o dohodnini v drugi točki tretjega odstavka pojasni, da se tovrstna plačila delodajalca ne štejejo niti kot boniteta. Slednje še dodatno podkrepi dejstvo, da se izplačila kadrovkih štipendij ne seštevajo v davčno osnovo.

(boniteta)

(3) Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo:

2.     plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca

Pomembno je upoštevanje dejstva, da mora biti izbira štipendista utemeljena na način, ki bo nakazoval povezavo med dejavnostjo podjetja in poklicem oz. pridobljeno izobrazbo štipendista ali z drugimi besedami povedano, da bo štipendist s svojim pridobljenim znanjem in sposobnostmi v času študija res lahko pomagal pri poslovanju podjetja.

Pred začetkom štipendiranja s kadrovsko štipendijo pa se med štipendiranci največkrat pojavi dvom o izključevanju različnih vrst prejemkov iz štipendijskih razmerij (načelo izključevanja štipendij med seboj oz. upravičenost le do ene štipendije naenkrat). Pri kadrovski štipendiji so tvorstna razmerja urejena na drugačen način, kar pomeni, da se kadrovska štipendija z drugimi štipendijami ne izključuje. Slednje je določeno v 3 odstavku 8. člena Zakona o štipendiranju:

(3) Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

• kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,
• štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,

Glede na opisano v članku je torej pri izplačilu kadrovske štipendije najpomembnejša pogodbena ureditev razmerja med delodajalcem in štipendistom, ki je v obravnavanem primeru kadrovskih štipendiranj precej prosta, kljub temu pa še vedno vključuje določene sestavine pogodbe, ki so, če že ne obvezne, vsaj priporočljive za ugodnejše poslovanje. Pred dejanskim pričetkom vzpostavitve pogodbenega razmerja med delodajalcem in štipendistom pa je ne glede na to, ali se ima delodajalec namen prijaviti na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij ali ne, potrebno izvesti obvezno prijavo v izmenjevalnico, kjer skladno z navodili, ki so objavljena na koncu članka, objavimo namero o izbiri kandidata za prejemanje kadrovske štipendije v določenem obdobju trajanja študija. Prijavnico se za vsakega kandidata izpolni le enkrat in velja do konca študija oz. do izpolnitve pogodbenih obveznosti, tako da ni potrebno ponovno prijavljanje konec vsakega leta. Novo obvestilo o nameri je potrebno le takrat, ko kandidat preide na višjo stopnjo izobraževanja (primer: iz 1. Bolonjske stopnje na 2. Bolonjsko stopnjo). Prav tako je lahko namera zasebna (ne objavimo je javno) ter dopušča možnost, da že imamo izbranega primernega kandidata.

Avtor članka je Matej Velikonja iz podjetja Aleph, družba za računovodstvo in finančno svetovanje, d.o.o.

Viri:

– Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
– Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)
– Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
– Telefonsko pojavnilo zaposlene na Javnih skladih RS za razvoj kadrov in štipendije (14.8.2015)
– Telefonsko pojasnilo FURSa – oddelek za informacije (14.8.2015)