Kako prepoznati laž in se zavarovati pred prevaro

Predstavljajte si, da vas prijatelj obdolži kraje v njegovem stanovanju in pokliče policijo. Ali bi zaradi tega, ker pač veste, da ste nedolžni, ostali popolnoma mirni. Po navadi to zmorejo le redki. Večina od nas bi vsaj na začetku reagirala zelo začudeno in burno, ko pa bi prišla policija in bi videli, da gre zares, pa bi bila prisotna tudi negotovost in strah. Posledica tega je, da govorimo raztrgano, nervozno, se tresemo, trese se nam tudi glas, zardevamo, mahamo z rokami, kričimo… V enem stavku: Vedemo se kot, da smo krivi. In kaj bi si, v kolikor bi bili na strani policista, v tem trenutku mislili o človeku, ki je na drugi strani? »Zakaj je tako nervozen, če resnično ni kriv?«

Nikomur od nas ni v interesu, da bi se kadarkoli znašli v položaju in bi nekoga obdolžili po nedolžnem, kajti zavedamo se, da je to nekaj najhujšega kar lahko sploh naredimo že popolnemu tujcu, kaj šele sodelavcu, prijatelju ali sorodniku.

Pa vendar se prav vsak dan v vseh segmentih življenja srečujemo z izmišljevanjem, zavajanjem, dezinformiranjem, hlinjenjem, prikrivanjem, prikrojevanjem, iskrivljanjem, dvoumljenjem, laganjem in prevaro. Poznamo zlonamerne in popolnoma nedolžne laži, ko želimo zaščititi svoja čustva in si zato malo polepšamo resnico.

In kako spoznamo, če nam sogovornik laže? Nekateri zmotno mislijo, da je človek iskren, če nas med pogovorom nepremično zre v oči. Pa saj vsi poznamo angleški izraz »poker face«, ki ga s trudom zlahka natreniramo.

Resnica pa je v tem, da je odkrivanje iskrenosti dokaj dolgotrajen proces, kajti najprej moramo s pomočjo opazovanja posameznikove »stalnice« odkriti, kako se le ta obnaša, ko je popolnoma sproščen, razburjen, jezen, prestrašen, da ugotovimo, kako reagira pri čustvenih spremembah. Telesna in verbalna govorica v nenadnih razmerah razkrijeta prevaro

V NLP coachingu se pri odkrivanju resnice ali laži fokusirajo izključno na očesne premike, ki naj bi povedali ali je oseba svoje odgovore iskala v vizualnem, verbalnem, kinestetičnem ali v fantazijskem kanalu, kar pa naj bi pomenilo, da je oseba odgovor skonstruirala. Ta pristop pa se ni pokazal posebej učinkovit v sami praksi kajti ameriški preiskovalci, ki so se fokusirali izključno na NLP očesne premike, so tavali v slepi ulici in veliko nedolžnih, a nervoznih ljudi obsodili po krivem.

Izgorelost je izredno resna in zahrbtna bolezen

Kasneje so ugotovili, da je preverjanje verodostojnosti odgovorov na podlagi NLP očesnih premikov učinkovito, v kolikor je ta tehnika integrirana v skupek značilnih vedenjskih vzorcev, ker veliko bolj kompleksno zajame posameznikovo vedenje in njegova odstopanja. Pomembno je praktično vse od položaja nog, miganja s prsti, presedanja, drže telesa, nagibanja naprej, nazaj, na levo in desno, položaj rok, igranje s prsti, dotikanje delov telesa, gibanje oči, zavijanje z očmi, mižanje, mežikanje, solzenje, potenje, popravljane las, grizenje ustnic, oblizovanje, žvečenje, smrkanje, kašljanje, pokašljevanje, tiho in glasno govorjenje, kričanje, šepetanje, sikanje, hlipanje, jokanje, jeza, besnenje …

Rezime: V kolikor sumimo krajo pri svojem podrejenem v službi, najprej natančno opazujemo, katere zgoraj navedene vedenjske vzorce uporablja pri normalni konverzaciji, katere, ko je samo razburjen in katere, ko se je popolnoma nedolžno zlagal, ko je hotel nekaj olepšati. V kolikor se v podobnih situacijah neki vedenjski vzorci vsaj trikrat ponovijo, imamo njegov vedenjski vzorec za laž.