Kdo bo plačeval višje prispevke za zdravstveno zavarovanje?

Minister za zdravje Tomaž Gantar je predstavil smernice novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki naj bi bila kot intervencijski zakon sprejeta julija in v zdravstveno blagajno prinesla 93 milijonov evrov.
Kdo bo plačeval višje prispevke za zdravstveno zavarovanje?

Kdo bo plačal več? (Vir slike: sxc.hu)

Minister za zdravje Tomaž Gantar je predstavil smernice novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki naj bi bila kot intervencijski zakon sprejeta julija in v zdravstveno blagajno prinesla 93 milijonov evrov.

“Delavca, ki prejema 500 evrov mesečno, nihče ne vpraša, ali bo vplačal za zdravstvo 100 evrov, ampak se mu enostavno vzame. Nekdo drug, ki lahko služi bistveno drugače in več, pa vplačuje nesorazmerno manj in tu gre za približevanje obremenitev za vplačila zdravstvenih prispevkov,” razloži koncept plačila po principu solidarnosti Tomaž Gantar.

Poleg zaposlenih, ki mesečno v povprečju v zdravstveno blagajno prispevajo 200 evrov, namerava vlada pod geslom »Vsak prihodek šteje« uvesti oziroma zvišati prispevke za zdravstveno zavarovanje tistim, ki prejemajo avtorske honorarje, samozavarovanim, samostojnim podjetnikom, popoldanskim obrtnikom, kmetom in športnikom.

Skupina prebivalstva, za katero se bo prispevna stopnja zvišala

Sedaj

Po sprejetju novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju

Priliv v blagajno ZZZS

Prejemniki avtorskih honorarjev

0

6, 56 % od prejetega zneska

15 milijonov €

Samostojni podjetniki

105,4 € (13,45 % minimalne plače)

172 € (13,45 % od 1,5-kratnika minimalne plače)

45 milijonov €

Samozavarovani

14 €

31,6 €

15 milijonov €

Popoldanski obrtniki

4 €

25 €

3,4 milijona €

Kmetje

Minimalno (glede na višino katastrskega dohodka)

42 €

?

Vrhunski športniki

14 €

31,6 €

* vrhunskih športnikov v Sloveniji je le 8

Vlada zatrjuje, da so ukrepi nujni zaradi velike luknje v zdravstveni blagajni ter tudi zaradi povečanja solidarnosti. A ti dodatni prispevki ne bodo dovolj, da bi rešili zdravstveno blagajno. Iz tega razloga naj bi del izdatkov ZZZS prenesli na splošni državni proračun (zneske za plačilo pripravništev, specializacij in terciarja 1).

Na Obrtno-podjetniški zbornici (v nadaljevanju OZS) povišanim prispevnim stopnjam nasprotujejo. Te bodo po žepu najbolj udarile samostojne podjetnike, samozaposlene in pogodbenike avtorskih pogodb, kar bo negativno vplivalo na gospodarstvo. Ministra Gantarja, ki poudarja, da samostojni podjetniki premalo prispevajo v zdravstveno blagajno, na OZS pozivajo, naj s svojo ekipo strokovnjakov raje več naredi za racionalnejšo porabo obstoječega denarja v zdravstvu. Davčna svetovalka Božena Macarol poudarja, da je vse več samostojnih podjetnikov, ki težko plačujejo prispevke. Dvig osnove za plačevanje zdravstvenih prispevkov pa bi po besedah Macarolove povzročil še več neplačanih prispevkov in s tem še večjo nekonkurenčnost na trgu.

Nekateri opozarjajo predvsem na to, da ni pametno pri prispevkih izenačiti samostojnih podjetnikov in zaposlenih. Niso vsi s.p.-ji goljufivi, opozarjajo na OZS in dodajajo, da bodo zato najbolj na udaru tisti samozaposleni, ki so že tako v slabšem stanju od zaposlenih. To so praviloma tisti samostojni podjetniki, ki so bili prisiljeni odpreti svoje podjetje, da bi se izognili brezposelnosti. Druga plat medalje pa je, da je kar precej takšnih samozaposlenih, pri katerih naj bi bili prispevki neupravičeno nizki predvsem na račun prikazovanja nižjih dohodkov oziroma dobičkov, kot so v resnici.

Vir: Dnevnik, Delo, 24ur.com

Oznake:, , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje