Kmetija, ki gre iz roda v rod, želi na tuje trge

Leta 2007 je ustanovil lastno podjetje, ki še danes uspešno prodaja medicinske pripomočke, medtem ko kriza podjetju, ki ga je vodil oče, ni prizanesla. Leta 2012 je bilo prisiljeno iti v stečaj.

Lilija je že pred leti po starih starših podedoval kmetijo v Vojniku, ki je bila v družinski lasti že več generacij. »Kar nekaj časa je trajalo, da sva se z ženo odločila, da se iz mesta preseliva na podeželje,« prej pa so zemljo dajali v najem bližnjim kmetom. Po preselitvi je zemljo začel obdelovati sam, obenem pa začel razmišljati, kaj in kako bi lahko pridelovali.

Gajbica, ki deluje kot švicarska ura >>

Od 2014 usmerjeni v ekološko kmetijstvo

Začeli so pridelovati maline (ki jih prodajajo pod blagovno znamko Malina), saj jim zemlja na kmetiji nudi primerno lego, poleg tega pa je povpraševanje po malinah na slovenskem trgu veliko, nasadov malin pravzaprav sploh ni. Od leta 2014 so usmerjeni v ekološko kmetijstvo, bistvo katerega je, da se pri pridelavi ne uporablja nobenih škropiv in umetnih gnojil. »Prepovedana je tudi uporaba gensko spremenjenih semen,« pojasnjuje Lilija.

Če kontrolorji zaznajo kršitev, lahko odvzamejo certifikat

Pridelava se nenehno preverja z rednimi obiski kontrolorjev, preverjajo se vzorci zemlje in v njihovem primeru malin. »V primeru kršitev predpisov je možen tudi odvzem certifikata,« dodaja. »Ko se odločimo za pristop v ekološko pridelavo, se moramo najprej prijaviti kontrolni organizaciji, katera nas nato ves čas spremlja in nadzoruje. Po prehodnem obdobju dveh ali treh let kmetija dobi eko certifikat,« njihova ga bo prejela prihodnje leto.

Tudi pozneje se nadzor opravlja s strani kontrolne organizacije, pravi Lilija. Strošek kontrole in pridobitev certifikata je odvisen od velikosti kmetijskih površin, v njihovem primeru letno okoli 100 evrov.

Višja odkupna cena, a pomemben prispevek k ohranitvi okolja

Ekološko kmetovanje prinaša nekoliko več dela, zaradi prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil pa je pridelek precej manjši. »Kljub manjšemu pridelku pa se je potrebno zavedati, da ekološki pridelki dosegajo višjo odkupno ceno na trgu, hkrati pa s takšno pridelavo pripomoremo k ohranitvi okolja.«

Letos na račun divjadi nekoliko manjši pridelek

»Letni pridelek malin v polni rodnosti je na hektar od 12 do 15 ton,« a njihov nasad na manj kot enem hektarju še ni v polni rodnosti, poleg tega pa jim je spomladi veliko škode povzročila divjad. Zato pričakujejo nekoliko manjši pridelek, in sicer okoli 5 ton. So pa maline precej zahtevne rastline, saj potrebujejo dovolj sonca in ravno prav vode. »Ob pomanjkanju oziroma presežkih omenjenih faktorjev je pridelek manjši oziroma neprimeren za prodajo,« zato so se odločili za pokritje nasada s folijo, ki bo sadeže varovala pred ožigi sonca in dežjem, ter postavili namakalni sistem in 500 kubičnih metrov velik zalogovnik vode, ki jim nudi nadzorovano zalivanje in uporabo organskih gnojil.

Ko bo nasad v polni rodnosti, bodo zaposlili do šest novih delavcev

Maline okopavajo in plejejo ročno, ti dve opravili pa sta, pravi Lilija, tudi najzahtevnejša in dolgotrajna. Vsa dela za zdaj opravijo s pomočjo družinskih članov, v primeru potrebe po dodatni delovni sili pa delavce najamejo. »V prihodnjih letih, ko bo nasad v polni rodnosti in v primeru širitve malinjaka pa bomo primorani zaposliti od štiri do šest oseb za polni delovni čas,« dodaja.

V delo je vpeta celotna družina. Na sliki sin Filip (Vir slike: osebni arhiv).

Delo v naravi ga pomirja

Če pogleda nazaj, je razlika v delu, ki ga opravlja danes in s tistim v preteklosti, precejšnja. Današnje delo je bolj pomirjujoče in sproščujoče, čeprav je v večini primerov težko. »Osebno se v naravi počutim bolje kot v pisarni.« V podjetju se ukvarja s prodajo končnih izdelkov, pri pridelavi malin pa poleg prodaje skrbi še za obdelovanje zemlje, skrbi za rastline, zaliva, obira in pakira. »Tako si prisoten pri celotnem procesu nastanka končnega proizvoda.«

Odkupne cene v Avstriji višje

»O širitvi na tuje trge že razmišljamo. Ker so maline hitro pokvarljivo sadje, je zato za nas zanimiva predvsem Avstrija,« kjer so odkupne cene zaradi večje ozaveščenosti o ekološki pridelavi tudi nekoliko višje, a največjo težavo predstavlja transport. V naslednjih letih načrtujejo nasad tudi povečati prav zaradi možnosti zagotavljanja večjih dnevnih količin svežih malin.

Danes je v Sloveniji okoli tri tisoč ekoloških kmetij, število pa z leti narašča. Najverjetneje tudi zato, pravi Lilija, ker se kupci čedalje pogosteje odločajo za nakup ekološko pridelane hrane, zato je potenciala v ekološkem kmetijstvu še precej.