MP intervju: Željko Petrušić, EMSR DATA d.o.o.

Željko, za začetek povejte nekaj več o tem, s čim se vaše podjetje ukvarja. Katera podjetja potrebujejo vaše storitve?

Naša skupina razvijalcev programske opreme in aplikacij se že dobri dve desetletji ukvarja z razvojem programskih rešitev na ključ za potrebe različnih naročnikov, predvsem pa smo orientirani na proizvodna in skladiščno logistična podjetja. Pokrivamo področje procesne proizvodnje, delamo pa tudi s podjetji v kosovni proizvodnji, predvsem na področju distribucije podatkov po oskrbovalni verigi.

Sodobna IT tehnologija omogoča skorajda neomejene možnosti avtomatizacije in poenostavitve – in ta potencial je še izjemno neizkoriščen. Poznavanje specifičnih zahtev procesov v proizvodnji nam omogoča, da podjetjem ponudimo učinkovite rešitve, ki odpravljajo ozka grla, zmanjšujejo število napak, ki so posledica človeškega faktorja in omogočajo boljši nadzor nad posameznimi operacijami.

Kdaj ste prišli na idejo podjetništva? Ste na začetku delovali sami ali ste se povezali z drugimi strokovnjaki, morda zaposlovali?

Začetki moje podjetniške poti z odprtjem s.p.-ja segajo v leto 1998. Istočasno sem še imel zaposlitev sistemskega administratorja v bližnjem proizvodnem obratu in sem ob delu začel poganjati kolesje tudi v mojem na novo ustanovljenem podjetju, ki bi mu danes lahko rekli kar startup.

Takrat je bilo v Sloveniji področje proizvodne informatike še v povojih, zato sem skupaj z redkimi takratnimi slovenskimi svobodnjaki oziroma »freelancerji« oral ledino. Na začetku nisem zaposloval, saj ni bilo po tem potrebe. Najprej je bilo treba pridobiti zaupanje naročnikov, da bi lahko širil posel.

Kateri inovativni izdelek ste zasnovali in razvili nekaj let po odprtju podjetja v Sloveniji? Za katero proizvodnjo je bil namenjen?

V letu 2003 sem razvil prvi lastni izdelek oziroma sprva bolj orodje, ki je bilo namenjeno spremljanju vzdrževanja v petrokemični proizvodnji. Kasneje se je izdelek razvijal z razvojem pričakovanj uporabnikov in tako prerasel v čisto pravo aplikacijo, ki podjetjem pomaga pri nadzoru vzdrževanja in zagotavljanja varnosti v procesni proizvodnji.

Kako ste potem nadaljevali podjetniško pot in kako se spominjate obdobja med letoma 2003 in 2008, ko ste sodelovali z nekaterimi večjimi imeni v slovenskem prostoru? 

Marketinške aktivnosti za moje podjetje so bile takrat še v povojih oziroma nanje nisem polagal toliko pozornosti. Večinoma se je vse naslanjalo na sodelovanje pri projektih večjih, uveljavljenih podjetij.

V letu 2006 sem pričel s sodelovanjem kot del razvojno programske ekipe pri postavitvi takratne nove avtomobilske proizvodne linije za Audi A5 v mestu Inglostadt na Bavarskem. V tem času sem nekako kombiniral zaposlitev R&D Project Manager-ja pri Kolektor Synatec-u v Idriji ter podjetništvo. Ta zaposlitev je v meni pustila svojevrsten pečat.

Sicer pa sem kot zunanji sodelavec skupaj s strokovnjakom iz Fakultete za računalništvo in informatiko sodeloval pri razvoju programske opreme za združevanje protokolov za potrebe poenotenja nadzora HE na Savi in Dravi.

Potem je tu še sodelovanje z Niko d.o.o. Železniki, ki proizvaja velikoserijske kovinske izdelke za različne industrije ter s TPV Johnson Controls, proizvodnim podjetjem opreme za motorna vozila. Bralci najverjetneje poznajo Vodno mesto Atlantis. Zanj sem v letu 2005 zasnoval koncept, kako povezati podatke z naprav z blagajno in omogočiti brezgotovinsko gibanje gosta po objektu zgolj z uporabo zapestnice.

A kot rečeno, je verjetno največji pečat name pustilo delo v Synatecu.

Kaj je botrovalo temu, da ste se odločili, da boste odprli podjetje v Nemčiji? Je finančna kriza v letih 2008 do 2010 povzročila velike premike?

Že kot slovensko podjetje smo sodelovali s podjetji v Nemčiji, nato pa je finančna kriza in morda nekoliko tudi moja lastna razvojna kriza, v letu 2008 še bolj pospešila proces preusmeritve na nemško tržišče. Slovenska industrija je v tem obdobju namreč stagnirala.

Finančna kriza je zaznamovala veliko mikro podjetij v Sloveniji. Midva s takrat že soprogo sva se zato vedno bolj ozirala po nemških naročnikih. Nekako logična posledica je potem bila, da sva z nemškim kolegom, s katerim sva skupaj že prej sodelovala na nekaj projektih, leta 2010 ustanovila podjetje v Hamburgu, čemur je tudi sledil odhod iz Slovenije dve leti kasneje.

Je odprtje podjetja v Hamburgu za vas predstavljalo prelomnico na podjetniški poti?

Ko sedaj gledam za nazaj, lahko rečem, da je odhod v Hamburg pomenil prelomnico tako zame kot za moje podjetje. Dobesedno dva dni pred odhodom sem se spravil k zadnjim vrsticam kode, da bi zaključil prototip za predstavitev. Pravzaprav sem bil takrat prepričan, da gre na vse ali nič.

Finančna kriza leta 2009 nas je namreč, kot že rečeno, močno zaznamovala in treba je bilo na kocko postaviti vse. V Hamburgu sem dobil prvo potrditev, da sem se pravilno odločil, saj so bili v podjetju Nordic Shipping navdušeni nad mojo predstavitvijo, čemur je sledil podpis pogodbe o sodelovanju.

Suzana Petrušić, vodja pisarne. Iz lokacije v Hamburgu skrbi za organizacijo dela s strankami, finance in računovodstvo, ter drugo podporo kolegom pri njihovem delu v obeh enotah.

Kako se tisti izdelek za petrokemično proizvodnjo, ki ste ga omenili prej, sedaj vplete v zgodbo, ko ste že v Nemčiji?

Poslovna pot v Nemčiji med letoma 2008 in 2010 se je pravzaprav izšla iz sodelovanja s koncernom SE Tylose GmbH, ki proizvaja vodotopne izdelke iz celuloznega etra. Izdelek za spremljanje vzdrževanja v petrokemični proizvodnji, ki sem ga razvil v letu 2003, je skozi čas dozorel. S tem izdelkom smo ravno v tem času poželi uspeh še v dveh večjih nemških koncernih, ki imajo obrate po celotni Nemčiji.

Prednosti našega pristopa k razvoju aplikacij, ki je nekakšna naša, malo prilagojena inačica t.i. »agile metodologije«, je pisana na kožo zahtevam v proizvodnji, kar so nato prepoznali tudi v kemičnem koncernu Clariant GmbH in v podjetju Versalis Deutschland, s katerima sedaj uspešno sodelujemo že praktično ves čas.

Glede na to, da je Hamburg večje pristaniško mesto, ste sodelovali tudi s podjetji v panogah, kot je ladjarstvo, rečni transport itd.?

Tako je, Hamburg je eno večjih pristaniških mest, tako v evropskem, kot v svetovnem merilu, zato smo tudi mi zašli v vode te branže. Tako sodelujemo z družbo HOPPE Marine und Boardmessing Technik, ki se ukvarja s proizvodnjo širokega spektra produktov za ladjedelništvo.

Za njih izdelujemo računalniške stikalne plošče za ročni in zasilni nadzor sicer avtomatiziranega balansiranja ladij čezoceank pri nalaganju in razlaganju tovora ter za primer neurij. Sicer pa je vsaka ladja zgodba zase, čemur tudi prilagajamo končni izdelek.

Sodelovali smo tudi z manjšimi podjetji v tej branži, kot je podjetje Kroll Schifffahrt, kjer je bilo potrebno vzpostaviti sistem za logistiko rečnega transporta, natančneje za distribucijo iz hamburškega pristanišča h končnim poslovnim odjemalcem.

Zavili smo tudi kam drugam in tako za LPT Hamburg (Laboratorij za farmakologijo in toksikologijo) vzpostavili programsko rešitev za avtomatizacijo dokumentiranja raziskovalnih procesov in izpeljali dodatni projekt avtomatizacije nadzora dostopa do posameznih objektov in prostorov v njih.

Kmalu ste začeli širiti razvojno ekipo v vašem podjetju. Tako ste verjetno lahko prevzemali tudi večje projekte? Kateri projekti so vam ostali v spominu?

No, ne ravno tako kmalu. A z naraščanjem obsega projektov se je pojavila tudi potreba po dodatni pomoči kolegov strokovnjakov in tako nekega lepega dne nisem bil več samostojni podjetnik oz. posameznik, saj se je moje podjetje razvilo v čisto pravo razvojno ekipo. Na primer, trenutno v nemški pisarni deluje pet sodelavcev.

Sicer pa nekako za največji uspeh do sedaj štejem sodelovanje z najbrž vsem dobro znanim koncernom Airbus. Za Airbus smo po naročilu skupaj z našo razvojno ekipo zasnovali sistem Comoto (commissioning monitoring tool). Gre za sistem za avtomatsko izmenjavo podatkov med vsemi njihovimi proizvodnimi obrati širom sveta o napačnih dobavah in interni redistribuciji na prave lokacije.

Ste se morali določenih stvari učiti popolnoma na novo, glede na to, da je pri vašem delu pomembno, da dobro poznate panogo in delovanje podjetja?

Seveda. Zame in tudi za mojo razvojno ekipo je bila npr. neprecenljiva izkušnja, ko smo za nemško organizacijo Schmitz Cargobull, ki proizvaja polpriklopnike, prikolice in dele za tovornjake, razvijali sistem za upravljanje interne oskrbovalne verige znotraj proizvodnje brez zalog. Velik izziv je bilo delo za dva hčerinska obrata taiste družbe, natančneje dobavitelja Neuenhauser Maschinenbau GmbH in WOB-Wessling Oberflächenveredelung GmbH, saj je bilo tu morda še bolj kot znanje programiranja in informatike pomembno, da smo se bili sposobni vživeti v potrebe »just in time« proizvodnje.

Poskrbeli smo za povezavo proizvodne linije z ERP sistemom in razvili manjšo pomožno aplikacijo za nadzor linije, predvsem pa omogočili spremljanje stanja v proizvodnji v realnem času, tako da smo podatke o delu in polizdelku, opremljenim z RFID čipom, v realnem času pošiljali nazaj v ERP in od tam naprej po poti oskrbovalne verige.

Kakšni so vaši cilji za naprej? Omenili ste, da imate željo po vrnitvi v Slovenijo, saj ste v letu 2019 odprli enoto v Ljubljani? Kaj lahko ponudite slovenskim podjetjem, s kom si želite sodelovanja?

Razlog za odprtje slovenske poslovne enote in vrnitev v Slovenijo ima seveda nekaj opraviti z mojimi osebnimi zanimanji in nekoliko nostalgičnem pogledu na podjetniške korenine, kjer se je pravzaprav vse začelo. Hkrati pa želim, da bi tudi domačim podjetjem ponudil znanje pri razvoju IT rešitev, ki jih prakticirajo oziroma jih želijo implementirati.  Na drugi strani pa se razlog za vrnitev v Slovenijo skriva tudi v večji cenovni konkurenčnosti na nemškem trgu.

Verjamem, da lahko slovenskim podjetjem nudimo kakovostne storitve. Zelo dobro poznamo navade odjemalcev na DACH območju (Nemčija, Avstrija, Švica) in lahko služimo kot dober povezovalni partner na področju informatizacije. Zato si želimo sodelovanja s slovenskimi proizvodnimi podjetji, predvsem s tistimi bolj izvozno naravnanimi. Priložnost pa vidimo tudi v sodelovanju s podružničnimi enotami tujih proizvodnih in skladiščno-logističnih podjetij v Sloveniji.

Veselimo se novih izzivov na slovenskem trgu in se delno tudi že pripravljamo nanje, saj nekateri pogovori kažejo na to, da se bomo z njimi kmalu tudi spoprijeli. Seveda pa smo pripravljeni prisluhniti vsem željam in pričakovanjem obiskovalcev vašega portala, ki razmišljajo o informatizaciji in/ali avtomatizaciji, tako da jih prisrčno vabim, naj stopijo v stik z nami.

Kontakt: pisarna@emsrdata.si