MP kolumna: Razpise preoblikovati v olajšave?

Takšno ali drugačno državno pomoč mladim podjetjem poznajo praktično povsod po svetu, a smo jo v Sloveniji uspeli zakomplicirati do te mere, da pogosto zgleda, kot, da so razpisi sami sebi v namen.

Namesto subvencij predlagam davčne olajšave, lahko kar v enakem znesku. Postopek za pridobitev davčne olajšave bi moral biti enak, kot za prijavo na razpis, torej se razlog podelitve prav nič ne spremeni. Davčna olajšava bi bila v obliki pavšalnega dobropisa, ki bi ga podjetje uporabilo pri plačilu DDV, akontaciji dohodnine, davka na dobiček ali kakšnega drugega davka. Dobropis bi veljal 3 leta, kolikor traja financiranje po najbolj znanem razpisu za mlada podjetja ali pa za čas vključenosti v inkubatorje ali tehnološke parke.

Na tak način bi prihranili cel kup administrativnih stroškov, ki jih imajo sedaj skladi in agencije s spremljanjem porabe podarjenega denarja, saj je v davčnih poročanjih že vgrajenih cel kup varoval. Ključno pri takem načinu pa je, da se spodbuja čim hitrejša komercializacija projekta, kar je pri razpisih prej izjema kot pravilo. Davčni dobropis bi podjetje lahko porabilo le v primeru, če zaposluje, ima dovolj izhodnega DDV ali prikazuje dobiček. Z olajšavami bi mlada podjetja spodbujali, da prikazujejo dobiček, kar bi pomagalo tudi pri ostalih oblikah financiranja, na primer pridobivanju bančnih posojil.

Marsikatero mlado podjetje namreč prikriva oziroma prenaša dobiček v naslednja leta, ker predstavlja davek na dobiček odliv, ki si ga v času intenzivne rasti težko privoščiš. Pogosto se o slovenskem sistemu subvencioniranja mladih podjetij pogovarjam s prijatelji ali partnerji iz tujine in praktično brez izjeme se čudijo po eni strani nenavadnemu pavšalnemu subvencioniranju in po drugi strani odsotnosti davčnih olajšav za mlada, tehnološka in hitro rastoča podjetja. Sistem bi lahko torej bistveno poenostavili in ga naredili podjetjem bistveno bolj prijaznega in hkrati vzpodbudnega. Sedaj spodbuja zapravljanje, namesto, da bi spodbujal služenje denarja na trgu. In spodbuja kreativno računovodstvo, namesto, da bi spodbujal učinkovitost in dobičkonosnost.

Poleg tega bi vsem hitro rastočim in še posebej mednarodnim podjetjem lahko podelili dodaten davčni dobropis, ki bi bil vezan na uspešnost podjetja in število novih delovnih mest, ki jih podjetje odpre. Še posebej v krizi se izkaže, da zaposlujejo predvsem manjša podjetja in podjetja, ki poslujejo na tujih trgih, zato je bistveno bolj primerno državni denar vlagati tja, kjer vemo, da ga bodo znali dobro oplemenititi.

Srečal sem že kar nekaj mladih podjetij, ki so se ukvarjali pretežno s prijavami na razpise in iskanjem državnega denarja. V bistvu so postali del državnega aparata, ki ga, vsaj pravijo tako, prezirajo. Namesto, da bi prodajali svoje rešitve, so pisali prijave na razpise in namesto, da bi se pogovarjali s kupci, so gradili svoj “network” okoli direktorjev državnih skladov in agencij. Popolnoma zgrešena logika. Prepričan sem, da bi marsikatero od teh podjetij, če razpisov ne bi bilo, raslo hitreje in hitreje komercializiralo svoje rešitve. Živeti od državnega denarja je pač udobno. In država daje podjetnikom, še posebej mladim, popolnoma napačen signal. Ko študentom ali komurkoli, ki ga zanima podjetniška pot, kdorkoli iz državnih institucij razlaga o podjetništvu, je ena prvih tem vedno možnost pridobivanja subvencij.

Namesto, da bi se sveži podjetniki ukvarjali s pridobivanjem strank oziroma se posvetili razvoju, zapravljajo svoj čas z razpisi. In celo računajo na njih, češ, da je od razpisa odvisno, ali jim bo v podjetništvu uspelo ali ne. Oslarija. Uspe dobrim rešitvam, za katere so ljudje pripravljeni plačati, ne pa rešitvam, za katere država meni, da ustrezajo kriterijem za prijavo na razpis.

Zgornje razmišljanje ima dva nauka. Prvi je, da bi bilo edino smiselno razpise popolnoma poenostaviti in preoblikovati v olajšave. In drugi, da nikakor ne računajte na razpise v svoji podjetniški poti. Ker že (še) so, če kakšnega srečate, ga seveda izkoristite, če ni strošek zapravljenega časa s papirologijo večji od koristi podarjenega denarja. Mi smo jih že kar nekaj, od P2, do inovacijskega vavčerja in spodbud za zaposlovanje mladih. Pa smo jih nujno rabili? Ne. Imamo zaradi njih kaj več strank? Dvomim. Imamo pa nekaj manj dolgov.

Avtor kolumne je Blaž Zupan, Optiprint d.o.o.

————————————————————————————————————————-

Želite izvedeti več? Vprašajte na forumu! Ste že naš oboževalec na Facebooku? Dodajte nas!