Na kakšen način priti do denarja iz lastnega d.o.o. ali s.p.

Pravna podlaga za delo v d.o.o. je odvisna predvsem od tega, ali je družbenik za polni delovni čas zaposlen že drugje. Zakon o delovnih razmerjih namreč ne dopušča dveh (ali več) sočasnih pogodb o zaposlitvi, saj delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden (razen v primeru nadur ali opravljanja dopolnilnega dela). Možno pa je imeti dve (ali več) sočasnih pogodb o zaposlitvi za krajši delovni čas.

V kolikor družbenik ni zaposlen drugje, se lahko zaposli v svojem podjetju (tudi, če gre za enoosebni d.o.o.), ali pa sklene pogodbo v poslovodenju. Izplačila za nekatera dela (opravljanje katerih ne predstavlja elementov delovnega razmerja in ki jih ni mogoče umestiti kot poslovodske posle) pa se lahko opravijo preko podjemnih ali avtorskih pogodb. 

Vendar pa načeloma ni mogoče prosto izbrati ali bodo stranke sklenile delovnopravno ali civilnopravno razmerje. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da v kolikor so izpolnjeni pogoji za delovno razmerje (podrejenost ene pogodbene stranke drugi, delo po navodilu itd.) je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Problem glede izbire pravilnega tipa pogodbe (delovnopravna ali civilnopravna) ne bi smel biti pri sklenitvi pravnih poslov za dela, ki jih je zaradi značilnega trajno podrejenega odnosa pri delu običajno mogoče opravljati zgolj na podlagi pogodbe o zaposlitvi. In obratno: če gre za prirejene, enakopravne odnose, je na mestu sklenitev civilnopravne pogodbe.

Pogodba o poslovodenju

Pogodba o poslovodenju je pogodba civilnega prava, kar pomeni, da velja med strankama enakovreden odnos in več svobode pri določanju medsebojnih pravic in obveznosti. Poslovodska pogodba ni eksplicitno zakonsko urejena, najbližje njenemu bistvu je mandatna pogodba, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku.

Pri uporabi te pogodbe je pomembno, da gre za opravljanje poslovodskih poslov in sprejemanje poslovodskih odločitev. 

Več o razliki med pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o poslovodenju

Družbenik, ki je hkrati lastnik in poslovodja, je zavarovan po zavarovalni podlagi 040, in je dolžan plačevati prispevke od najnižje bruto pokojninske osnove, ki za mesec april 2014 znaša 841,98 evrov (minimalni prispevki za mesec april 2014 torej znašajo 321,64 evrov).

V primeru, da pa bi bila oseba samo poslovodja (in ne hkrati tudi družbenik oziroma lastnik) bi se glede na to, da gre za pogodbo civilnega prava, zaslužek na njeni podlagi obravnaval kot prejemek iz drugega pogodbenega razmerja in bi se, kot izhaja iz pojasnila DURS, št. 4250-588/2014-2 (z dne 24.2.2014), prispevki za socialno varnost plačevali kot določajo 18. člen ZPIZ-2, po 5. točka 17. člena ZZVZZ ter po prva alineji prvega odstavka 55.a člena ZZVZZ. 

Avtorska in podjemna pogodba

Avtorska in podjemna pogodba sta prav tako pogodbi civilnega prava. Avtorska pogodba je namenjena opravljanju avtorskih del, podjemna pogodba pa omogoča opravljanje določenega posla, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd.

Primerjava prispevkov pri avtorski in podjemni pogodbi v 2014

Plačilo prispevkov je podobno kot pri pogodbi o poslovodenju – gre za prejemek iz drugega pogodbenega razmerja. 

Izplačilo preko dobička

Izplačilo preko dobička (pogovorno tudi izplačilo dividend) družbeniku omogoča, da si po plačilu davka od dohodka pravnih oseb na svoj osebni račun nakaže dobiček, ki ga je ustvarilo podjetje, pri čemer mora plačati dohodnino v višini 25 odstotkov.

Kaj pa v primeru, da je družbenik študent?

V tem primeru lahko družbenik za podjetje opravlja nekatera dela tudi preko študentske napotnice. Študentski s.p. pa je od 1.1.2013, od uveljavitve ZPIZ-2 v ukinjanju. Podjetniki s študentskim statusom bodo od leta 2015 izenačeni z vsemi ostalimi podjetniki (velja za tiste, ki so ustanovili študentski s.p. pred 1.1.2013).

Samostojni podjetnik

Samostojni podjetnik pri svojem delu ne potrebuje nobene pogodbe, saj je v nasprotju z d.o.o. sam fizična oseba in kot tak osebno prevzema tako odgovornost za poslovanje kot tudi neposredno plačilo za delo. Zaslužek, ki ga samostojni podjetnik realizira pa šteje za dohodek iz dejavnosti in je obdavčen v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).

Preberite vse o popoldanskem s.p.

Kar se tiče enostavnosti pri izplačevanju, je vsekakor primernejši (popoldanski) s.p., saj v slednjem podjetnik samostojno razpolaga z zasluženim denarjem, pri čemer mu ni treba sklepati raznih pogodb s svojim podjetjem, ampak lahko, po plačilu dohodnine, neposredno upravlja z zasluženim denarjem.

Viri: Zakon o gospodarskih družbah (UL RS št. 82/2013), Zakon o delovnih razmerjih (UL RS št. 78/2013), Obligacijski zakonik (UL RS št. 40/2007), Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS št. 111/2013), Zakon o dohodnini (UL RS št. 29/2014), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (UL RS št. 111/2013)