Odkup terjatev je storitev, ki jo ponujajo nekateri ponudniki finančnih storitev. Za kaj pravzaprav gre? Poglejmo primer, da bo stvar nekoliko bolj jasna. Podjetje x se ukvarja s spletno prodajo pohištva. Predpostavimo, da ima vsaka stranka, ki izvede naročilo, možnost, da pri tem ne plača takoj, ampak z zamikom nekaj tednov. V običajnem stanju je to za podjetje popolnoma izvedljivo. Približno nekajkrat na teden prejmejo naročilo, uredijo vse v zvezi s tem in poskrbijo za pravočasno dostavo. Vedno se delež strank odloči, da bo plačalo kasneje. Vendar ima podjetje finančna sredstva še od prej, tako da lahko krije stroške nabave pohištva, četudi ne dobi takoj plačila.
Potem pa pride do neke izredne situacije. Naenkrat se naročila kar vrstijo. Ne prihajajo več nekajkrat na teden, ampak več naročil vsak dan. Naenkrat se podjetje zaveda, da ne more več pokriti stroškov z nabavo izdelkov, ker nima nobenega denarja na rezervi. Kaj torej narediti? Strankam je treba zagotoviti pravočasno dostavo, sicer bo padel slab sloves na podjetje. Prav tako je treba zagotoviti možnost zakasnjenega plačila, ker so stranke na to že navajene. Da bi podjetje kar v najhitrejšem času in najceneje rešilo finančno zagato, se lahko poslužujejo odkupa terjatev.
Kako izgleda sam postopek?
Podjetje mora zbrati na kup račune v skupni finančni vrednosti, ki jo potrebuje za razrešitev situacije. Nato se obrne na izbranega ponudnika. Lahko gre za sestanek v živo. Dostikrat pa dajo ponudniki možnost, da se vse skupaj uredi kar prek spleta. To je še toliko bolj enostavno. Ponudnik preveri, katere stranke so v igri. To samo zato, da preveri, da ne gre za kakšne že znane neplačnike. Nato potrdi, da prevzame tveganje. Običajno pride tudi do podpisa pogodbe. V njej so namreč definirani tudi pogoji, pod katerimi bosta poslovala podjetje in ponudnik. Potem pride v najkrajšem času do poplačila zneska. In sicer že v roku nekaj ur ali dni. Tako lahko podjetje nemoteno posluje naprej, ponudnik pa dobi poplačano, ko stranke dejansko plačajo.
