Sam svoj šef
Katere oblike s.p. obstajajo?
Najpogostejša pravna oblika tistega, ki se odloči, da bo postal “sam svoj šef”, je s.p.. Znotraj slednjega obstajajo različne oblike glede na socialni oziroma zaposlitveni status. Naj opozorimo, da gre za neformalne izraze. Prevladujoča oblika pri nas je tako imenovani polni s.p. Namenjen je posameznikom, ki svojo dejavnost opravljajo za poln delovni čas, torej 8 ur na dan. Za to obliko se plačujejo socialni prispevki v višini 291,84 evrov mesečno.
Obstajata tudi dve drugi obliki s.p. Prva je popoldanski s.p., druga pa študentski s.p. Popoldanski s.p. je namenjen tistim, ki že imajo službo za poln delovni čas, bi pa radi sočasno opravljali tudi drugo dejavnost. Višina prispevkov v tem primeru je zelo ugodna, saj glavnino prispevkov plačuje delodajalec. Plača se samo mesečni pavšal, ki znaša 35 evrov. To pomeni, da gre za zelo privlačno obliko za vse tiste, ki so na začetku ter bi radi na trgu legalno, brez skrbi za morebitno kazen za delo na črno, testirali svojo idejo.
Obstaja tudi študentska oblika s.p. Tisti s statusom študenta imajo namreč možnost plačevanja nižjih prispevkov kot pri polnem s.p., in sicer dobrih 130 evrov na mesec. Gre torej za obliko s.p., ki se jo poslužuje večina študentov podjetnikov pri nas.
Obdavčitev s.p.
S.p. se obdavči po dohodninski lestvici, ki je enaka tako za zaposlene ali nezaposlene fizične osebe kot fizične osebe z s.p.. Za leto 2013 ima lestvica 4 različne stopnje, začne se pri obdavčitvi 16 odstotkov za manjše dobičke ter konča pri 50 odstotkih. Potrebno je vedeti, da je lestvica progresivna, kar pomeni, da tudi, če presežemo znesek, ki je obdavčen po stopnji iz prvega razreda, obdavčitev po višji stopnji velja le za presežni del zneska. V primeru popoldanskega in študentskega s.p. se prihodki iz s.p. prištejejo vsem ostalim prihodkom, ki jih je oseba zaslužila v koledarskem letu.
Pri s.p. je, podobno kot pri d.o.o., obdavčena razlika med prihodki (tisto, kar zaslužimo) ter odhodki (tisto, kar zapravimo za poslovanje). Zato je pomembno, da vse stroške, ki jih uporabimo za poslovanje, skrbno dokumentiramo ter jih umestimo v poslovne knjige. Razlika med prihodki in odhodki je osnova za dohodnino. Od te, preden se znesek obdavči po dohodninski lestvici, odštejemo še splošno olajšavo ter posebne olajšave (morebitna invalidnost, vzdrževani družinski člani …).
Za razliko od d.o.o., s.p. nima rednega izplačevanja mesečne plače, kar pomeni, da plača ni odhodek podjetja. Velja pa prosto razpolaganje z denarjem. To pomeni, da lahko sredstva, ki jih zaslužimo, enostavno dvignemo s poslovnega računa podjetja. Paziti je potrebno le na to, da poravnamo vse račune, prispevke ter plačamo obračun DDV, če smo DDV zavezanci.
Obstaja tudi možnost pridobitve subvencije za samozaposlitev na zavodu za zaposlovanje. Gre za 4.500 evrov, ki pripomorejo k lažjemu zagonu vašega s.p.
Celoten vpogled v svet s.p. lahko dobite v priročniku Sam svoj šef.
