Pomoč družinam z otroki s posebnimi potrebami

Petra Greiner je ustanovila Zavod 13, ki ozavešča o drugačnosti otrok s posebnimi potrebami in njihovim družinam nudi raznovrstne oblike znanja in pomoči na začetku sprejemanja dejstva, da se je rodil nekoliko drugačen otrok, kot je bilo pričakovano. Greinerjeva je z ustanovitvijo zavoda tako želela razširiti podporno skupino za matere, jim nuditi kakovostna predavanja ter s tem ponujati neprofitno pomoč, kar po njenem mnenju najlažje počneš v vlogi organizacije. 

»Pravzaprav me je spodbudila ena od članic mariborskega Rotary kluba, da je že čas, da se tako krasno poslanstvo začne udejanjati še formalno. Iz tistih sanj, ki sem jih pisala zanjo, kaj bi, če bi, je nastal res edinstven zavod. Brez članarin dajemo družbi veliko več kot od nje pričakujemo. Navsezadnje ne želimo le prostovoljnih donacij, ampak nakup naših izdelkov, čeprav finančna donacija brez omenjenega ponuja razširitev in izboljšavo ponudbe ter plačilo mnogih predavanj, ki jim ponujamo,« pojasnjuje mlada diplomirana fizioterapevtka.

Razumevajoč pogovor ob čaju in druženje mater s podobno problematiko

Podporna skupina Pogovori ob čaju s hišno psihologinjo tako ponuja razumevajoč pogovor in druženje mater s podobno problematiko, kjer osebne izkušnje vsaki izmed udeleženk pomagajo do kakovostnega življenja.

                                  Fotografija: osebni arhiv Petre Greiner

Ozaveščanje širše javnosti s tematskimi fotografskimi razstavami

Za delovanjem Zavoda 13 tako v prvi vrsti stojita Petra Greiner, diplomirana fizioterapevtka in fotograf Rene Gomoljev, saj preko tematskih fotografskih razstav ljudje sploh vedo za njih in s tovrstnim načinom v zavodu lahko ozaveščajo širšo javnost. »Bodisi o posebnih otrocih, kot ljudeh ‘invalidih’ v drugi razstavi. Z nama sodeluje tudi Anja Tomanič, ki skrbi za estetsko stran grafičnega dela zavoda. Sicer pa so ključne naše strokovne sodelavke, ki ponujajo pomoč materam oz. celotni družini. Te so: Gordana Štrković Tomaško, dr. med., specialist pediater, Adela Pislak Bali, univ. dipl. psih., mag. Petra Tomc Šavora, prof. def., Mateja Frangež, prof. spec. def., Tanja Jankulija, mag. farm., Alenka Gramc, univ. dipl. psih., Tugomira Vizjak Kure, spec. pedagog, surdopedagog, Tjaša Čepon, dipl. delovni terapevt, univ. dipl. pedagog in andragog, Tina Kastelic, dr. med.,” dodaja Greinerjeva.

Profitno razmišljanje v neprofitnih organizacijah …

Petra pravi, da ji je veliko bližje razmišljati profitno v sicer neprofitnih dejavnostih, kot le čakati, da ji pomaga nekdo drug. Sama kot fizioterapevtka namreč izhaja iz javnega sektorja in opaža, da šele ob lastni dejavnosti spoznaš težave financiranja in vodenja. »Sleherni delavec v tem sektorju bi potreboval tako izkušnjo, da bi postal bolj učinkovit. Zakaj je javni sektor v naši državi tako slabo razvit in koliko ljudi dobi plačo, za katero se sploh ne trudi, me ne čudi več. Sama pa sem šele sedaj ugotovila, kako pomemben je začetni kapital pri izdelavi in razvijanju lastnih izdelkov, medtem ko sama to financiram iz svoje ‘mini plače’.«

Neprofitni zavod brez finančnega ozadja 

»Krasno je, ko neprofitni zavod ustanoviš brez finančnega ozadja in veš, da imaš vso moč, da narediš vse, kar si zastaviš. Moj osnovni dohodek je t.i. ‘dodatek ob izgubi dohodka’ in ne stavim veliko na donatorje, čeprav so lahko ključni. V naši zgodbi so zgovornejši vsi tisti sponzorji, ki nas podpirajo že od začetka naše poti v obliki izdelkov in storitev, ki jih ponujajo sicer. Zato pa ves čas dodajamo izdelke, ki jih lahko kupi kdorkoli in to lahko razumejo kot donacijo. Zelo kmalu po ustanovitvi sem nehala pisati prošnje za sponzorje ter se lotila priprave predavanj, ki bi zanimale različne ženske. Pri izdelkih kot so majice, planerji in zapestnice pa sem sledila lastnim željam in jih ponudila ljudem okrog nas. Posebni planerček s sporočilom ‘Čez dan imam veliko vlog, a ko zaprem oči sem samo jaz’ je bil velik uspeh. Vse ženske smo čez dan pod velikimi pritiski,« pojasnjuje Greinerjeva.

Vsemu navkljub je naše osnovno poslanstvo pomagati celotni družini posebnih otrok, saj se zavedamo, da terapije le za dotičnega otroka niso zadostne. Naša računovodkinja nas spodbuja, da bi bili profitni in konkurenčni. Vsekakor drugačni in poleg te pomoči za matere in otroke se razvija tudi druga plat, ki diši po samofinanciranju. Slednjega bi si v prihodnosti želela tudi sama,« zavzeto razlaga Greinerjeva.

Vsesplošna apatija, ki hromi ljudi …

Ali v Zavodu 13 v časih, prevlečenih s kopreno recesije, tudi sami čutijo vpliv sledje? »Prav zaradi neprofitnosti tega vpliva ne čutimo. Je pa čutiti vsesplošno apatijo, ki hromi ljudi, da bi cenili lepe in kvalitetne reči. Pri tem mislim na izdelke, ki imajo svojo ceno, koncerte, pri katerih plačamo glasbenike, kot bi jih sicer, saj tudi oni živijo od svojega dela. Velikokrat se mi zdi, da ljudje raje dajo drobiž za dobrodelne dejavnosti, kot pa za nas, ki se tega ne gremo. Težko jim je plačati pošteno ceno za izdelek ali koncert, pri katerem plačamo izvajalce. Letos smo tudi organizirali plačljiv foto tečaj, saj na tak način ponujamo znanje, ki ga imamo,” izvemo.

V bližnji prihodnosti delovanje v prijazni hiši

V prihodnosti si prodorna Greinerjeva želi, da bi s svojimi strokovnimi sodelavkami delovale v prijazni hiši. Tako bi ponujale prvo pomoč, se zavzele za sorojence, ki so v teh zgodbah prav tako prizadeti, ponujale varstvo za otroke s posebnimi potrebami in tudi vso terapijo, ki jo potrebujejo. »S fotografskimi razstavami in dokumentarnimi filmi bi seveda nadaljevali. To področje je ključno, da bi družba razumela, da rojstvo posebnega otroka v družino ne prinaša le veliko stresa in naporov, temveč še več spoznanj in mnogo lepih trenutkov,« še sklene ustanoviteljica Zavoda 13.

Več na: Zavod 13