Piratske kopije preplavile Evropsko unijo

V letu 2006 so na mejah EU skupno zasegli 23 milijonov piratskih CDjev in DVDjev, kar 93 odstotkov jih izvira s Kitajske.

Organizacija IFPI (International Federation of Phonographic Industry) deluje v prid in predstavlja interese svetovne snemalne industrije. Na predstavljene številke so se ostro odzvali z besedami, da vsak, ki kupuje piratske proizvode podpira terorizem. Da bi ozavestili javnost so sestavili seznam desetih neprijetnih resnic o piratstvu, ki so:

1. PirateBay, vodilna stran za izmenjavo piratskih vsebin, z oglaševanjem na spletni strani zasluži na tisoče evrov.

2. Prav danes se je zaključila gonja proti popularni ruski strani AllOfMP3. Ta je piratske datoteke prodajala za 2 centa na megabajt, brez kakršnekoli odobritve avtorjev. Lanskega decembra je bila proti njej s strani večjih svetovnih založb in RIAA (Recording Industry Association of America) vložena tožba v vrednosti kar 1,65 bilijona dolarjev! Proti spletni strani se je obrnila tudi ruska vlada, ki je morala popustiti pritisku Američanov. A očitno se zgodba ne bo kar tako končala. Istočasno z razglasitvijo sodbe, je starševsko podjetje Media Services splavilo popolnoma isto storitev, le z drugim imenom, MP3Sparks.

3. Organizirani kriminal in tudi teroristi, naj bi s prodajo piratskih vsebin prali denar in pridobivali sredstva za svoje operacije.

4. Nelegalnim distributerjem datotek je vseeno ali je avtor svetovna založba ali samostojni založnik.

5. Ker piratstvu posledično sledijo nižji dohodki založb, imajo te vse manj želje vlagati v tvegane, neznane, t.i. underground glasbenike in skupine. Vedno več se odločajo za investicije v tekmovanja kot so Ameriški idol, s tem pa se v končni fazi prizadene ponudbo kvalitetne glasbe na trgu.

6. ISP (Internet Service Providers) so podjetja, ki vam omogočijo dostop do interneta. Velikokrat stranke vabijo s ponudbo glasbe, ki je tudi avtorsko kršena.

7. Piratstvo ne pripomore k večjemu BDP-ju države, izvozu ali k večanju državne blaginje.

8. Piratstvo ni domena revščine. Profesor Zhang iz univerze Nanjing pravi, da avtorsko kršene produkte kupujejo Kitajci srednjega in višjega razreda.

9. Avstralska protipiratska organizacija MIPI je v zadnji študiji navedla, da se ljudje v večini zavedajo problematike izmenjave piratskih datotek, vendar s prenašanjem datotek ne bodo prenehali, dokler jim tega ne bo preprečil zakon.

10. P2P (peer-to-peer) mreže ne odkrivajo nove glasbe. V večini se izmenjuje popularna glasba.

Pravzaprav so nekatere izmed »resnic« tako očitne, da je njihova omemba potrata časa, na primer točka 4. Točka 8 je povsem logična. Le kako naj si podhranjen kitajski kmet, ki živi iz dneva v dan privošči vso potrebno tehnično opremo.
Prav tako se mi zdi absurdna točka 3. Nesmiselno je tako posploševati. Ali je po njihovem mnenju sedaj terorist že vsak azilant, ki na Grških plažah ali Pariških ulicah želi turistom prodati najnovejšo zgoščenko Madonne?

 

Kljub vsemu je namen organizacije pravi, saj je piratstvo resen problem. Kakorkoli obrnemo, gre v osnovi za krajo. In v to prepričanje me je pred leti usmerila reklama, ki se je glasila nekako takole: »Nikoli ne bi pomislil, da bi ukradel avto. Nikoli ne bi ukradel torbice. A vseeno prenašaš piratske kopije glasbe na svoj računalnik. Piratstvo je kraja!« Verjetno se nas kar večina najde pod točko 9.

 

Vir:  Ars Technica

© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki