Pravni fokus: Zgodba o bitcoinu in ethereumu

Dandanes že skoraj vsak pozna bitcoin in idejo o kriptovalutah, ki prinašajo visoke zaslužke in obljubljajo neverjetno donosnost. Pa poznate tudi zgodbo za temi valutami?
Blockchain, veriženje blokov

Video: Kako tehnologija blockchain spreminja denar in posel. (Vir slike: Pixabay)

Satoshi Nakamoto je psevdonim neznanega izumitelja, ki je leta 2008 izdal t. i. belo knjigo (angl. whitepaper) z idejo o kriptovaluti, ki bo zapisana na t. i. tehnologijo verižnih blokov (angl. blockchain). Idejo so tedaj sprejeli le redki, saj je bila predstavljena na nadvse abstraktni ravni in brez praktičnega pomena za povprečnega uporabnika.

Ideja se je razvila v vsesplošno poznano kriptovaluto bitcoin, ki jo dandanes pozna že praktično vsakdo. Kljub številnim padcem cene valute v zadnjih letih je vrednost bitcoina v letu 2017 neverjetno narasla, saj se je razširila vest o njeni visoki dobičkonosnosti. Kljub temu pa velika večina uporabnikov ne razume niti ozadja kriptovalut niti same tehnologije, ki jih poganja.

Bitcoin in ether – kaj je razlika?

Bitcoin in ether (ethereum pa je platforma na tehnologiji blockchain) sta najbolj poznani kriptovaluti. V preteklih mesecih sta nadvse visoko kotirali in zato privlačili številne nove uporabnike. Med seboj se razlikujeta v naslednjih bistvenih lastnostih:

  • V fazi ustanavljanja je zagon bitcoina financiralo nekaj lastnikov, medtem ko je platforma ethereum zrasla na podlagi množičnega financiranja (angl. crowdfunding), ko so javnosti ponudili kriptovaluto ether.
  • Ethereum ima drugačen poslovni model: je več kot le kriptovaluta, saj omogoča tudi pametne pogodbe in peer-to-peer. V sklopu takšnega obratovanja uporabnikom omogoča, da oblikujejo svoje pametne pogodbe in svoje verzije kovančkov oziroma žetone (angl. tokens).
  • Ether omogoča množično financiranje s kovančki (angl. crowdfunding), torej deluje kot nekakšen Kickstarter. Na svoji platformi omogoča promocijo novih projektov, ki jih lahko uporabniki spodbudijo z digitalnimi žetoni. To hkrati pomeni, da se uporabniki izognejo 10-odstotni proviziji, ki jo zaračuna Kickstarter.
  • Poslovni model se razlikuje tudi v tem, da bitcoin prepolovi nagrajevanje (angl. block rewards) v obdobju štirih let, ethereum pa vsako leto sprosti enako število blokov, ne glede na število v obtoku, torej je njihovo število potencialno neskončno.
  • Ethereum omogoča hitrejše poslovanje, saj uporablja t. i. Ghost Protocol, ki mu omogoča, da transakcija steče v 15 sekundah. Pri bitcoinu ta postopek traja do 10 minut.

Pri tem je pomembno omeniti tudi to, da je ameriška komisija za trgovanje z vrednostnimi papirji (SEC) odločila, da je pristojna za regulacijo ethereuma. Odločitev temelji na tem, da narava ethereuma presega naravo kriptovalute in je bolj podobna vrednostnemu papirju. Več o regulaciji ameriške SEC lahko preberete v prispevku o blockchain novostih.

Kaj to pomeni za uporabnike in kakšna je vloga države pri tem?

Številni uporabniki in tudi tisti, ki to niso, izpostavljajo problematiko dejstva, da kriptovalut ne regulira centralna avtoriteta. To se na prvi pogled zdi privlačno, a v primeru hudega padca valute ali nakupa t. i. scam valute uporabnik nima pomoči. Banka Slovenije je zato po navodilih Evropskega bančnega organa (EBA) in Evropskega organa za vrednostne papirje (ESMA) izdala naslednja opozorila vlagateljem v kriptovalute:

  • Ne vlagajte denarja, za katerega si ne morete privoščiti, da bi ga izgubili, saj lahko izgubite precej več od svojega prvotnega vplačila.
  • Za trgovanje s kriptovalutami se odločite le, če:
    • imate veliko izkušenj s trgovanjem na (nestanovitnih) trgih;
    • popolnoma razumete, kako kriptovalute delujejo, vključno z vsemi povezanimi tveganji in stroški;
    • se zavedate, da večji kot je finančni vzvod, večje je tveganje;
    • razumete, da se lahko vaša pozicija zapre, ne glede na to, ali soglašate z odločitvijo ponudnika o njenem zaprtju;
    • imate dovolj časa, da dejavno upravljate svojo naložbo.

Kakšne so možne posledice trgovanja s kriptovalutami?

EBA in ESMA opozarjata na raznovrstne scenarije, ki se lahko pripetijo brezskrbnim vlagateljem v kriptovalute:

  • Če valuta propade ali neha poslovati, lahko uporabniki izgubijo ves vložek.
  • Tretje osebe lahko denar ukradejo iz digitalne denarnice.
  • Uporabniki pri uporabi virtualne valute kot plačilnega sredstva za plačilo blaga in storitev niso zaščiteni, saj jih v skladu z zakonodajo ne ščiti pravica do povračila, ki velja pri prenosih z bančnega ali plačilnega računa.
  • Vrednost virtualne valute se lahko hitro spremeni ali pade na nič.
  • Transakcije v virtualni valuti se lahko zlorabijo za kriminalne dejavnosti, vključno s pranjem denarja.
  • Za uporabnike lahko veljajo davčne obveznosti.

Vir: Banka Slovenije