Prispevki za samostojne podjetnike v letu 2025: kaj nas čaka?

Bruto plača v letu 2024 je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) znašala 2.360,60 evrov, približno 140 evrov več kot leto prej. Lanskoletna inflacija pa je po podatkih Surs znašala 1,9 odstotka. Na rast prispevkov pa bosta letos vplivala še dva dejavnika: obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo. 

Razlogi za povečanje prispevkov v letu 2025:

1. Povečane povprečne bruto plače: Prispevki za polni s.p. se določajo na osnovi 60 % povprečne bruto plače. Ker ta raste, se temu prilagajajo tudi prispevki.
2. Inflacija: Višanje življenjskih stroškov vpliva na potrebo po višjih javnih prihodkih.
3. Obvezni zdravstveni prispevek: S 1. marcem 2025 se bo ta prispevek povečal z dosedanjih 35 evrov na predvidenih 37,31 evra. 
4. Nova zakonodaja: Z letom 2025 se uvaja 2-odstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki dodatno obremenjuje samozaposlene.

Spremembe v letu 2025:

Do junija 2025: Minimalni mesečni prispevki bodo znašali približno 579,44 evra, kar je približno 30 evrov več kot leta 2024.

Po juliju 2025: Z uvedbo 2-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo bodo minimalni mesečni prispevki narasli na približno 607,80 evra, kar pomeni dodatnih 28,36 evra. 

Do junija 2025 bodo tako minimalni prispevki znašali 579,44 €, kar pomeni povečanje za približno 30 € glede na leto 2024. Po juliju 2025, z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo, pa bodo narasli na približno 607,80 € mesečno, kar predstavlja dodatnih 28,36 €.

Izračun prispevkov za leto 2025

Za polni s.p.:

• Do junija 2025: 579,44 €/mesec
• Po juliju 2025: 607,80 €/mesec (vključno z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo)

Za t.i. popoldanske s.p. se bodo pavšalni prispevki za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje v letu 2025 prav tako povečali. V januarju 2025 so se povišali prispevki za zdravstveno zavarovanje, v marcu 2025 pa se bodo povišali še prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V prvih treh mesecih bodo tako prispevki za popoldanski s.p. znašali 96,89 evrov. 

Rast prispevkov: Od leta 2020 za več kot 200 evrov

V zadnjih petih letih so se minimalni mesečni prispevki za samostojne podjetnike (s.p.) v Sloveniji postopno povečevali, predvsem zaradi rasti povprečne bruto plače in uvedbe novih obveznosti. Spodaj je pregled sprememb minimalnih prispevkov od leta 2020, ko so prispevki presegli mejo 400 evrov, do 2025:

Kako rast prispevkov vpliva na poslovanje samostojnih podjetnikov?

Samostojni podjetniki morajo te spremembe upoštevati pri finančnem načrtovanju svojega poslovanja, saj bodo višji prispevki vplivali na njihove mesečne obveznosti. Vendar v praksi stanje ni tako enostavno. Samozaposleni, zlasti tisti v storitvenem sektorju (npr. IT, kreativne industrije, svetovanje), pogosto delujejo v zelo konkurenčnih okoljih, kjer naročniki izbirajo najugodnejše ponudnike. To samozaposlene sili, da cene ohranjajo nizke, tudi na račun svoje lastne marže. 

Poleg tega so velik delež naročnikov samozaposlenih v Sloveniji mala in srednje velika podjetja, ki se prav tako soočajo z naraščajočimi stroški. Ta podjetja pogosto niso pripravljena ali zmožna plačati višjih cen, kar ustvarja dodatne pritiske na samozaposlene. Nenazadnje, pa samozaposleni tudi nimajo enake pogajalske moči kot večja podjetja ali zbornice, zato si težko izborijo boljše pogoje za svoje storitve in pogosto prevzamejo breme naraščajočih stroškov na lastna pleča. 

“Samozaposleni nosimo breme povišanj stroškov dela in življenjskih potrebščin, saj si težko izborimo višje postavke pri naročnikih ali končnih kupcih. Zato smo vedno postavljeni v slabši položaj, medtem ko od nas pričakujejo visoko kakovost in prilagodljivost,” opozarja podjetnica, ki ni želela biti imenovana.

Podobno opažajo tudi v Zavodu mladi podjetnik. “Največ izzivov je predvsem v dveh skupinah: Prva skupina so ranljive skupine freelancerjev, ki delujejo v panogah, kjer so urne oziroma projektne postavke nizke. Tu se pojavljajo veliki izzivi, saj so fiksni stroški zgolj, da se plača prispevke in dohodnino, računovodstvo, pisarno ter ostale storitve, iz leta v leto višji. Druga skupina, na katero se osredotočamo tudi prek delovanja naše organizacije, pa so podjetniki začetniki. V kratkem bodo začetni prispevki preko 600 evrov, oziroma za tiste, ki prvič odprejo s.p., še vedno več kot 500 evrov. To je za nekoga, ki šele razvija svoj produkt in niti ne ve, kdaj bo prodal prvi izdelek, veliko,” pojasnjuje Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik.  V prvi fazi poslovanja bi moral podjetnik vse svoje vire vložiti v razvoj produkta, zato bi država z davki morala v tem primeru nekoliko počakati, meni sogovornik. 

Kaj podjetniki začetniki lahko storijo?

To je vprašanje, ki ga bodoči mladi podjetniki pogosto naslovijo na Zavod mladi podjetnik. “Svetujemo jim, da naj za njih v začetni fazi podjetje odprejo starši, da se tako izognejo plačevanju prispevkov. To seveda ni optimalna in je zgolj začasna rešitev. Pogrešamo več razumevanja države do podjetnikov začetnikov, ki imajo potencial, da bodo sčasoma postali pomembni plačniki davkov in prispevkov. Vsi imamo radi socialno državo, ampak premalo se zavedamo, iz katerih virov dejansko prihajajo sredstva za njeno financiranje: iz plačil podjetnikov,” poudarja Borštnik.

Samostojni podjetniki so pomemben del nišnih panog gospodarstva

Kljub izzivom so samostojni podjetniki pomemben del slovenskega gospodarstva, saj pogosto delujejo v nišnih panogah, ki bistveno prispevajo k inovacijam in prilagodljivosti trga. Po podatkih Ajpesa da je bilo v Sloveniji 50.282 samostojnih podjetnikov, kar je za 3 % več kot leto prej. Skupni prihodki so znašali 6,45 milijarde evrov (+11 % glede na 2022), kar predstavlja približno 4 % celotnih prihodkov slovenskega gospodarstva.