Signifikantne delovne veščine 21. stoletja

Scott Dockweiler izpostavlja 6 ključnih dejavnikov sprememb, ki bodo posledično vplivali tudi na spremenjeno zahtevnost glede delovnih veščin:

1. Precej daljša življenjska doba; zanimiv je podatek, da naj bi se do leta 2025 število Američanov nad 60 let povišalo za 70 odstotkov;
2. Povišana stopnja ‘pametnih’ sistemov in tehnologij, katerih sposobnost je vsestransko razširiti človeške; 
3. Sistematizacija in digitalizacija podatkov, ki bo omogočila, da bomo različne sfere na svetu videli obdelane in razporejene v statistične okvire; 
4. Nova medijska ekologija,  pri kateri vizualno postaja izjemnega pomena; 
5. Visoko strukturirane organizacije: družabna omrežja na določenih ravneh omogočajo bolj pregledno in strukturirano delovanje in
6. dejstvo, da Združene države Amerike in Evropa nimajo več monopola nad ustvarjanjem delovnih mest, inovacijo in politično močjo.

Veščine, ki jih uporabljamo na delovnem mestu ta hip, niso nujno veščine, ki jih bomo potrebovali tudi v bližnji prihodnosti …

Tako je dobro, da prej kot slej ozavestimo izjemno pomembno dejstvo, da veščine, ki jih uporabljamo na delovnem mestu ta hip, niso nujno veščine, ki jih bomo potrebovali tudi v bližnji prihodnosti. Na portalu Time so tako v sodelovanju z The Muse predstavili nekaj pomembnih delovnih veščin, ki bodo od leta 2020 prišle še kako prav.

Delovne veščine, ki se jim v prihodnosti pripisuje izjemen pomen so:

1. Zmožnost določanja globljega pomena in signifikantnosti tistega, kar je izraženo,
2. Družbena inteligenca – zmožnost povezovanja z ostalimi na direkten in globlji način, zaznavanje in stimuliranje reakcij ter želenih interakcij,
3. Razmišljanje izven okvirjev, ki presega rutinizirane miselne poti in prihajanje do zanimivih ter kreativnih zaključkov,
4. Kulturna kompetitivnost – zmožnost delovanja v različnih kulturnih sferah,
5. Razumevanje in znanje uporabe novih tehnologij,
6. Nova medijska pismenost, ki vključuje tudi kritičen pristop,
7. Transdisciplinarnost – sposobnost razumevanja konceptov iz raznovrstnih disciplin,
8. Ustrezen pristop k delu, ki zajema sposobnost reprezentacije in razvoja nalog ter delovnih procesov, ki pripeljejo do želenih rezultatov,
9. Kognitivni menedžment – sposobnost filtriranja informacij po pomembnosti in razumevanje, kako maksimizirati kognitivne funkcije,
10. Virtualno sodelovanje – sposobnost produktivnega dela, entuziastični angažma in prikaz prezence kot aktivnega člana določene virtualne skupnosti.

Vir: TIME