Špekulacije o davčnih blagajnah

Uporaba davčnih blagajn naj bi bila, po napovedih trenutne vlade, obvezna od 1. januarja 2016 dalje. V akcijskem načrtu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, se predlaga uvedba takšnih davčnih blagajn, ki bodo neposredno povezane s FURS-ovim informacijskim sistemom.
Špekulacije o davčnih blagajnah

Špekulacije o davčnih blagajnah (Vir slike: freeimages.com)

Kot je zapisano v akcijskem načrtu Ministrstva za finance, je bilo v postopkih davčnih nadzorov ugotovljeno, da nekateri davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, kljub prepovedi še vedno uporabljajo računalniške programe in strojno opremo, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov o opravljenem gotovinskem poslu (t.i. brisanje računov).

Zaradi tega naj bi bilo potrebno uvesti tehnično bolj zanesljivo rešitev, kar naj bi predstavljale davčne blagajne. Dosedajšnji ukrepi – virtualne davčne blagajne in vezane knjige računov – namreč niso uspeli zajeziti sive ekonomije v zadostni meri.

Na ministrstvu zato predlagajo, da naj bi bile davčne blagajne od prihodnjega leta dalje neposredno povezane preko interneta z informacijskim sistemom FURS, kar bi pomenilo izdajanje računov, opremljenih z enkratnimi identifikacijskimi številkami v realnem času, to pomeni opremo računa z identifikacijsko številko takoj ob izdaji računa (v cca. 2 sekundah).

Prednosti in slabosti predlagane rešitve

Prednosti:

  • zaradi pošiljanja računov na FURS v realnem času je možnost za naknadno prirejanje računov zmanjšana na minimum;
  • odprt sistem: zavezanec lahko uporablja katerokoli elektronsko napravo za izdajo računa – navaden osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon;
  • menjava obstoječih blagajn, razen v redkih primerih, ni potrebna (v blagajniški program se doda le program za izmenjavo podatkov s FURS – nekateri slovenski proizvajalci imajo v svojih blagajniških programih že implementirano možnost izmenjave podatkov, ki jo morajo le še aktivirati);
  • certificiranje programske in strojne opreme ni potrebno;
  • povezava prek interneta je cenovno ugodna;
  • ustreznost izdaje računa lahko preverjajo vsi občani (s pomoči enkratne identifikacijske številke preko interneta ali na drug način preverijo, če so bili podatki o računu poslani na FURS);
  • FURS razpolaga s podatki o izdanih gotovinskih računih;
  • ker se podatki o izdanih računih nahajajo na FURS, lahko inšpektorji izvajajo davčne nadzore tudi brez obiska zavezanca;
  • FURS lahko bolj natančno napoveduje davčne prilive;
  • prejeti podatki o izdanih računih omogočajo izdelavo analiz tveganja ter identifikacijo rizičnih zavezancev;

Preberite tudi Vezana knjiga računov namesto paragonskega bloka

  • dodaten razvoj domačega IT trga;
  • dvig stopnje razvitosti e-poslovanja v državi;
  • povečanje zavesti občanov za plačevanje davkov.

Slabosti:

  • potreben je stalen dostop do interneta (stroški za zavezanca, pokritost območja države z internetom)
  • nedelovanje sistema v primeru prekinjene internetne povezave; treba je predvideti začasne rešitve za tovrstne primere in način nadzora nad lažnimi prekinitvami;
  • povečano tveganje za neizdajo računov.

Po oceni FURS je v Sloveniji okoli 80.000 davčnih zavezancev, ki bodo potrebovali davčne blagajne. Strošek njihove vključitve v davčne blagajne pa bo različen, in sicer od 0 do okoli 300 evrov:

1. Zavezanci, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne: V to skupino spadajo vsi zavezanci, ki trenutno pri izdaji računov že uporabljajo osebne računalnike, POS blagajne, tablične računalnike, prenosne računalnike ali pametne telefone z možnostjo dostopa do interneta (tako veliki trgovski centri kot tudi male poslovne enote z eno računalniško registrsko blagajno). Ti zavezanci morajo obstoječe programe za blagajniško poslovanje nadgraditi s funkcionalnostjo izmenjave podatkov s FURS. Tem zavezancem ni potrebno zamenjati obstoječih elektronskih naprav, zato nimajo dodatnih stroškov.

2. Zavezanci, ki pri izdaji računov še ne uporabljajo računalniških registrskih blagajn: Zavezanci morajo nabaviti osebni računalnik, tablični računalnik ali osebni računalnik z možnostjo dostopa do interneta ter program za blagajniško poslovanje. V sistem bodo lahko vstopili s stroškom približno 200-300 evrov oziroma mesečnim zakupom paketa v višini približno 20 evrov (paket vključuje elektronsko napravo s tiskalnikom, blagajniški program in dostop do interneta). 

3. Zavezanci, ki pri izdaji računov trenutno uporabljajo elektronske registrske blagajne ali stare osebne računalnike, ki nimajo možnosti dostopa do interneta: Zavezanci bodo morali elektronske registrske blagajne zamenjati z računalniškimi registrskimi blagajnami. Strošek za vstop v sistem znaša enako kot za zavezance pod točko 2.

V vseh zgoraj navedenih primerih si morajo zavezanci zagotoviti tudi dostop do interneta (od 3 evre na mesec).

V skladu z davčnimi predpisi se stroški nakupa davčnih blagajn, ureditve dostopa do interneta itd. priznavajo kot davčno priznani odhodki, ki znižujejo davčno osnovo. Pri nakupu računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa uveljavi 50-odstotno amortizacijsko stopnjo. Poleg tega zavezanci lahko v skladu z že veljavno zakonodajo uveljavljajo davčno olajšavo za investicijo v davčne blagajne. V skladu s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Na podlagi 66.a člena Zakona o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja.

Vir: Akcijski načrt uvedbe davčnih blagajn v R. Sloveniji

Oznake:,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje