Tratar Bikes: izkušnje med in po Kickstarter kampanji

Uspešna kampanja na platformah za množično financiranje je, lahko bi rekli, zgodba zase. Ko ekipa kampanjo uspešno zaključi, se začne novo obdobje, obdobje proizvodnje, izpolnjevanja obljub podpornikov, ki pa se zaradi različnih razlogov pogosto zavleče.
Tratar Bikes: izkušnje med in po Kickstarter kampanji

Ekipa, ki se je predstavljala s prestižnim lesenim kolesom, ima za seboj zanimive mesece (Vir slike: Nejc Puš).

Svojo izkušnjo o Kickstarter kampanji za prestižno leseno kolo je na omrežju LinkedIn postregel Nejc Puš iz ekipe Tratar Bikes. Ekipa, ki jo sestavljata še Janez Tratar in Matej Ramšak, si je za cilj zastavila 25 tisoč dolarjev, zbrali so nekaj več kot 37 tisoč dolarjev. Projekt je podprlo 75 podpornikov, v povprečju so projektu namenili 495 dolarjev. Kampanja je bila le nekaj ur po začetku izpostavljena v kategoriji Staff Pick.

Eno največjih razočaranj

Vse pa ni šlo gladko, opisuje Puš. Ena od nevarnosti, ki preži na ekipe, ki se predstavljajo na Kickstarterju, je, da lahko podporniki prekličejo denarno podporo. Tako so izgubili kar tisoč dolarjev. »To je bilo eno največjih razočaranj, kar se jih spomnim, poleg moje prve negativne ocene v srednji šoli,« je zapisal Puš. Opazili so tudi, da večina elektronskih sporočil, ki so jih poslali, ni dosegla svojega namena. Zaradi pomanjkanja medijske podpore in prisotnosti na družbenih omrežjih je kazalo že na neuspeh.

Poleg kampanje Tratar Bikes je cilj dosegel tudi projekt Urban Yoge >>

Kakorkoli, slaba volja ni bila dolgo prisotna. Že peti dan kampanje so uspeli pritegniti podpornike in v samo enem dnevu pridobili za skoraj pet tisoč dolarjev podpore. To jim je dalo vetra, novega zagona. Puš dodaja, da jih je odpoved podpore v višini 1.660 dolarjev vsekakor presenetila, saj je ta višina kar za 23-krat višja od povprečne podpore na platformi. Žal jim je bilo vsakega podpornika, ki jih je zapustil.

Brez podpore medijev – kako naprej?

Prvih 10 tisoč dolarjev so presegli v prvi tretjini 39-dnevne kampanje. Cilj je postal dosegljiv, čeprav jih mediji (Puš ne navaja, o katerih medijih piše) niso pretirano izpostavljali. In zgodilo se je znova: nekaj je zaustavilo podpornike, projekt kar naenkrat ni več pritegnil novih podpornikov, celo več, začel se je vnovičen preklic podpore. To je trajalo kar nekaj dni.

Spoznali so, da je medijska neizpostavljenost njihova šibka točka, zato so začeli z izgradnjo medijske prisotnosti: ustvarili so Instagram račun, pa Twitter in postali bolj aktivni na Facebooku. Preoblikovali so PR za medije in ga znova poslali, skupaj s foto materialom.

Foto material in novi PR prepričal tuje medije

Čeprav na družabnih omrežjih niso privabili vala oboževalcev, se je stanje s Kickstarter kampanjo začelo spreminjati znova na bolje: dobili so nove podpornike, njihova zgodba in produkt pa sta prepričala tudi nekatere medije. Puš meni, da je medije prepričal tudi novi foto material. Kampanja je počasi postajala viralna, objave so se vrstile, vse od Poljske, Grčije, Koreje, Japonske, ZDA, Francije pa do Nizozemske.

Med kampanjo so se naučili pomembnih lekcij z vidika promocije in komunikacije (Vir slike: Nejc Puš).

Nekaj dni pred koncem kampanje je ekipa dosegla cilj. In tik pred koncem jih je pričakalo novo presenečenje: zadnji dan so podporniki kot »nori« podprli njihov projekt in tako v samo enem dnevu prispevali več kot 10 tisoč dolarjev. Dosegli so že skoraj 150-odstotkov cilja, kar je pomenilo izdelavo več kot 20 koles, ki bi jih dostavili v naslednjih mesecih.

Improvizacija in sodelovanje

Puš dodaja, da so med kampanjo izkusili precej, se obenem naučili pomembnih lekcij z vidika promocije in komunikacije. Predvsem pa so se naučili sodelovati in improvizirati v situacijah, ko preprosto ne smeš obupati. Družbena omrežja so se izkazala za izredno uporaben kanal, saj so jim pomagala ponesti svojo zgodbo v svet.

Novo poglavje s koncem kampanje

Konec kampanje pa je prinesel novo poglavje. Skrbno izbiro materialov, naročanje potrebnih komponent, pa tudi, po eni strani pričakovano, zaplete z dobavitelji. Ekipa je namreč naletela na zanimiv problem: lokalne trgovine niso imele zadostne količine materiala, s katerimi bi zadostili svoje potrebe. Kolesa so odposlali junija, od svojih podpornikov pa zdaj prejemajo številne pohvale za kakovostno izdelavo in eleganco koles.

Skočili pa so tudi že v nov projekt, ki bi moral biti izveden že mesece prej, je malce kritičen Puš. A bolje pozno kot nikoli, izdelali so spletno stran, pri kateri so se osredotočili na zgodbo in kakovosten foto material. Hkrati so začeli še z enim projektom, to je razvojem posebnega okvirja za kolo, obenem pa razvijajo svojo prodajno mrežo po svetu.

Sejmi dragi, a pomembni za sodelovanje z drugimi blagovnimi znamkami

K prodajni mreži pripomore tudi udeležba na sejmih – ekipa je prejela kar nekaj povabil na sejme, odločili pa so se obiskati dva. LikeBike v Monte Carlu in Spin v Londonu. Oba sejma sta bila odlična, pravi, ustvarili so kar nekaj pomembnih vezi, med popotovanjem po svetu pa spoznali, da so sejmi precej dragi, da samo delo ob stojnici in čakanje na obiskovalce še zdaleč ni dovolj ter da je povezovanje in sodelovanje z drugimi blagovnimi strankami enako pomembno kot doseg strank.

Pušu je bil zaradi močnejše kolesarske kulture in večjega zanimanja javnosti za njihovo obrt londonski sejem ljubši. Na londonskem sejmu so se predstavili z ekipo Velowland, ki prihaja iz Nizozemske. Skupaj so pritegnili kar precej pozornosti s strani obiskovalcev.

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje