Uredba, ki bo poenotila ukrepe držav za zaščito kibernetskega okolja

Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo o varnosti omrežij in informacij, t.i. NIS direktivo. Njen namen je poenotiti nekatere ukrepe držav članic Evropske unije za zaščito kibernetskega okolja.
Uredba, ki bo poenotila ukrepe držav za zaščito kibernetskega okolja

Namen uredbe je poenotiti nekatere ukrepe držav članic Evropske unije za zaščito kibernetskega okolja (Vir slike: Bigstockphotos).

Z NIS direktivo se želi zagotoviti predvsem ustrezno pripravljenost držav članic na aktualne grožnje v kibernetskem prostoru z zagotavljanjem zadostnih odzivnih kapacitet, vzpostavljanje mreže sodelovanja med članicami na operativnem in strateškem nivoju, dvig kulture informacijske varnosti v različnih sektorjih, ki so bistvenega pomena za družbo in gospodarstvo in so vedno bolj odvisni od informacijskih tehnologij.

Februarja še Strategija kibernetske varnosti

Februarja letos je tudi naša vlada sprejela Strategijo kibernetske varnosti Republike Slovenije. »S pomočjo strategije bo Slovenija okrepila sistem zagotavljanja kibernetske varnosti, hkrati pa to področje tudi sistemsko uredila. Okrepitev celotnega sistema je nujna zaradi vedno večjega pomena kibernetske varnosti za nemoteno delovanje sistemov, od katerih je odvisno delovanje celotne družbe,« je vlada sporočila februarja ob sprejetju te strategije.

Slovenski nacionalni odzivni center najmanjši v Evropski uniji

Urejenost tega področja je nujna – število obravnavanih incidentov narašča iz leta v leto. Po podatkih SI-CERT je bilo leta 2014 v Sloveniji obravnavanih 2060 incidentov, kar je skoraj 6,4-odstotno povečanje glede na leto 2008. Krepitev sistema je nujna tudi zato, ker ima Slovenija trenutno najmanjši nacionalni odzivni center v Evropski uniji in širše v Evropi. NIS direktiva pa zastavlja za cilj tudi operativno pokrivanje sedmih sektorjev, to so energija, transport, bančništvo, infrastruktura finančnih trgov, zdravstvo, vodni viri in digitalna infrastruktura.

»Slovenija lahko izboljša stanje že z majhnim vložkom.«

»Ob vsem naštetem lahko ponudim jasen sklep: če želimo ponovno ujeti korak z drugimi članicami Evropske unije in se izogniti velikim zapletom ob implementaciji NIS direktive, moramo že danes začeti z usposabljanjem strokovnega kadra, ki se bo lahko uspešno kosal z novimi izzivi,« pravi Gorazd Božič, vodja SI-CERT. Prepričan je, da lahko Slovenija že s sorazmerno majhnim vložkom bistveno izboljša stanje, temu v prid pa so rezultati odzivnega centra v zadnjih 20 letih.

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje