AJPES bo preverjal s.p. pred vpisom v PRS. (Vir slike: sxc.hu)
ZGD-1 je v delno razveljavljenima členoma 10a in 10b določal, da kdor je (bil) član uprave ali nadzornega sveta podjetja, ki se je znašlo v finančnih težavah ali pa njegov zakoniti zastopnik (npr. poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo ali pa direktor-samostojni podjetnik), ne more ponovno ustanoviti svojega podjetja ali pa postati družbenik, član uprave ali nadzornega sveta že ustanovljenega podjetja. Ustavno sodišče je slednjo določbo razveljavilo, saj naj bi bila s tem kršena pravica do svobodne gospodarske pobude, prav tako pa bi v trenutnih kriznih časih tovrstna določba negativno vplivala na kulturo podjetništva v Sloveniji in na njeno konkurenčnost v globalnem prostoru. Tako bo lahko še vedno tisti, ki je (bil) na vodstveni poziciji, kjer (bi) lahko s svojimi odločitvami vpliva(l) na uspeh podjetja in je s svojimi odločitvami pripeljal podjetje v finančno nevzdržno situacijo, ponovno zasedel vodstveni položaj v podjetju.
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da bi tako omejevanje pomenilo zanikanje obstoja podjetniškega tveganja neuspeha, ki je kot tak del gospodarskega poslovanja. To ne pomeni, da ni treba izločiti tistih, ki so s svojim ravnanjem pokazali, da so poslovno nepošteni, ker npr. ne spoštujejo predpisov, oškodujejo upnike, zlorabljajo družbo in njeno premoženje, potvarjajo poslovne knjige itd. S tem, ko je zakonodajalec sprejel ureditev, po kateri je mogoče osebam, ki so s svojim ravnanjem prispevale k postopku zaradi insolventnosti ali ga povzročile, kar pomeni, da je potrebno za določen čas (10 let) prepovedati opravljanje te funkcije, je torej zasledoval javno korist. Ustavno sodišče pa je odločilo, da je ta nesorazmernost prevelika, da je v tem primeru varovanje pravice do svobodne gospodarske pobude pomembnejša kot varovanje javne koristi.
Odpirate podjetje? Preberite si članek Registracija podjetja >>
Pravne posledice, ki nastanejo zaradi kršitev ostalih odstavkov 10a člena ZDG-1, ki omejujejo ustanavljanje novih podjetij in zasedanje vodstvenih položajev v že obstoječih podjetjih, pa je zakonodajalec označil za tako zavržna in družbeno nesprejemljiva, da posameznik, ki je ta dejanja storil, ne more uživati zaupanja, da bi se ukvarjal z gospodarsko dejavnostjo. Zato je zaradi varovanja integritete poslovnega okolja določil, da se ti posamezniki za določen čas izločijo iz gospodarskega življenja. Ustavno sodišče je zakonodajalcu pritrdilo, saj meni, da tak ukrep ni prekomeren. V tem primeru gre za posameznike, ki so bili pravnomočno obsojeni na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost ter tiste, zoper katere je bila s pravnomočno sodbo ugotovljena odgovornost zaradi spregleda pravne osebnosti.
Prav tako se omenjene omejitve nanašajo na gospodarstvenike, ki so pri ustanavljanju novega podjetja sodnemu registru priložili lažno izjavo, da imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih so udeležene z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plačila, razen tistih, katerim je bil dovoljen odlog ali obročno plačilo, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Gospodarstvenik, ki je bil kot družbenik z več kot 25 odstotki udeležen v kapitalu ali je bil član poslovodstva ali organa nadzora kapitalske družbe, za katero je bila pravnomočno ugotovljena ničnost, ker je bil namen delovanja ali dejavnost družbe v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli tudi ne bo mogel še naslednjih 10 let od ugotovljene pravnomočnosti ustanoviti ali pa biti v vodstvu že obstoječega podjetja.
Preverjanje novih samostojnih podjetnikov pred vstopom na slovenski trg
AJPES je na podlagi tega začel s 1. julijem preverjati samostojne podjetnike pred vpisom v Poslovni register. AJPES mora po uradni dolžnosti preveriti:
- ali je potencialni samostojni podjetnik dal resnično izjavo o poravnanih dospelih obveznostih iz svojih prejšnjih poslovanj in
- ali imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih je oseba udeležena z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plačila, razen tistih, katerim je bil dovoljen odlog ali obročno plačilo skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, ter
- ali je bila oseba pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost.
Po informacijah organov, pristojnih za preverjanje navedenih dejstev, bodo ti za to preverjanje potrebovali povprečno en dan, v primerih, ko bo moral organ, ki vodi evidenco, predhodno izvesti ugotovitveni postopek, pa tudi več dni. Zato AJPES predlaga, da bodoči samostojni podjetniki prijavo za vpis oddajo nekaj dni pred predlaganim datumom vpisa in si s tem zagotovijo večjo verjetnost, da bodo vpisani v Poslovni register na predlagani datum. Še posebej to velja za tiste osebe, ki vedo, da jim bo prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu in se nameravajo z vpisom samostojnega podjetnika v Poslovnem registru samozaposliti.
Viri:
- Odločba Ustavnega sodišča št. 44/2013 (Uradni list RS, št. 44-1696/2013)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1; Uradni list RS, št. 42/2006,… 57/2012)
- Preverba novih s.p. preko AJPES-a.
