Ko smo bolni, ostanimo raje doma (Vir slike: YouTube).
Kar 60 odstotkov ljudi pravi, da se za prihod na delovno mesto odločajo tudi, ko so bolni. To je ugotovila raziskava Staples, ki že peto leto zapored spremlja podjetja in njihove zaposlene v času sezone gripe. Gre za prvo poročilo raziskavo, ki je pokazalo upad števila obolelih, ki se kljub svojemu oslabljenemu počutju odločajo za prihod na delovno mesto. Za primerjavo, lani je bilo takšnih kar 90 odstotkov odgovorov.
Delodajalci: bolne delavce spodbujamo k bolniški odsotnosti
Da oboleli delavec ni primeren za delovne prostore, se zaveda vse več delodajalcev, saj vedo, da prihod bolnega delavca pomeni le njegovo slabšo produktivnost. Prihod obolelega delavca na delovno mesto lahko delodajalca stane precej več kot dan bolniške. Več kot tretjina delavcev je domneve svojih delodajalcev potrdila– v času bolezni so se na delovnem mestu počutili manj produktivne kot običajno. Skoraj 90 odstotkov delodajalcev je za raziskavo zatrdilo, da svoje delavce spodbujajo k bolniški odsotnosti v primeru bolezni. Kako in zakaj se potem delavci odločajo za prihod na delovno mesto v času bolezni? 40 odstotkov delavcev namreč meni, da se preveč dogaja v službi, da bi lahko izpustili kakšen dan ali dva, 31 odstotkov pa meni, da so jim šefi hvaležni za njihovo prisotnost, tudi ko so bolni.
Slovence bolniške stanejo letno več kot 400 milijonov evrov
Poglejmo še na domača tla. Po nekaterih podatkih je vsak dan v Sloveniji na bolniškem dopustu okoli 37 tisoč ljudi, po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa bolniške odsotnosti našo družbo leto stanejo več kot 400 milijonov evrov. Gre pa na tem mestu dodati, da gre pri bolniški odsotnostih v nekaterih primerih tudi za izkoriščanje bolniškega staleža.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za leto 2012 je največ bolniških odsotnosti v javni upravi, in sicer tako pri moških kot pri ženskah. Ženske bolniško odsotnost najpogosteje koristijo zaradi mišično-kostnih bolezni, nosečnosti in nege ter poškodb, najmanj pa v primerih bolezni obtočil in prebavil. Moški se najredkeje za bolniško odsotnost odločajo v primeru nalezljivih bolezni in nege, najpogosteje pa zaradi poškodb, mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal in obtočil.
Sodelavca, ki kašlja, gledamo »postrani«, mi pa vročični v službo
Gospodarska kriza, ki je prinesla tudi mnoge težave na duševnem področju, je po podatkih ZZZS-ja vplivala tudi na povečanje števila bolniških odsotnosti (do nastopa krize se je odstotek bolniškega staleža zmanjševal), tudi kot posledica vse večje socialne stiske delavcev. Izključujoče niso niti vse slabše delovne razmere.
Ob vsem tem pa se je smiselno vprašati, ali bi sami tolelirali obolelega sodelavca na sosednjem mestu. In če ga ne bi, potem je najverjetneje bolje, da bolezen raje prebolimo v domači postelji kot pa za delovno mizo.
