Zakaj nas elektronska sporočila spravijo v slabo voljo?

Kombinacija anksioznosti zaradi dela in prejemanja elektronskih sporočil izven delovnega časa nas spravlja v slabo voljo in nam pije tisto nujno potrebno energijo za kakovostno delo, so prepričani strokovnjaki.
Zakaj nas elektronska sporočila spravijo v slabo voljo?

Elektronska sporočila nas spravljajo v slabo voljo in povečujejo stres (Vir slike: YouTube).

Da je pošiljanje elektronskih sporočil izven delovnega časa lahko z vidika psihološkega učinka precej uničujoče, so pokazale in dokazale že številne študije. Najnovejša, objavljena v Journal of Occupational Health Psychology pa je potrdila tisto, kar ste verjetno vedeli že sami: tisti, za katere se pričakuje, da bodo na voljo tudi izven delovnega časa, se spopadajo z izjemnim stresom.

Stresne situacije zbudijo kortizol

Psihologi iz hamburške univerze so 132 ljudi iz 13 različnih delovnih okolij prosili za dokončanje dnevne ankete v obdobju enega tedna. Štirje dnevi so bili delovni, na preostale pa so bili delavci prosti. Polovica anketiranih je psihologom prinesla tudi pomembne podatke o nivoju hormona kortizola, ki se sprošča ob stresnih situacijah.

Nivo omenjenega hormona se je precej povišal v obdobju, ko so bili prosti, a na čakanju, saj se je od njih pričakovalo, da bodo vseeno opravili z anketo. Zanimivo pa je to, pravijo psihologi, da je nivo kortizola skorajda zanemarljiv, ko osebi ni potrebno biti fizično v pisarni.

Zakaj toleriramo?

Kdo je torej krivec? Kombinacija moderne tehnologije, ki nam je v žepe prinesla pametne telefona in današnji čas, ki vse bolj megli mejo med delovnim in zasebnim časom. Ker se tega večinoma vsi zavedamo, se postavlja enostavno vprašanje (izjeme so seveda startupi): zakaj to toleriramo?

Američani obsedeni z delom

Nekaj je zagotovo v kulturi in delovnih navadah naroda. Na primer, Američani so označeni kot deloholiki. Letno naj bi oddelali kar 1,788 ur (naj dodamo, da je pri tem potrebno upoštevati še dejstvo, da v ZDA dopust ni urejen z zakonom. Delavcem po zakonu ne pripada nič dopusta, ureja se le s kolektivnimi pogodbami). V povprečju imajo v zasebnem sektorju le 16 dni plačanega dopusta skupaj s prazniki, kar je celo več kot Japonci. Slednji letno delajo 1.735 ur. Številni Evropejci delajo precej manj, Francozi »le« 1,489, Nemci pa 1.388 ur. Amerika nas bo očitno tudi na tem področju osvojila (glede na to, kako hitro in radi prevzemamo ameriške navade).

Sporočila, ki nam lahko uničijo večer

Da so popoldanska oziroma večerna elektronska sporočila resnično moteča, se strinja tudi profesor iz teksaške univerze Marcus Butts, ki je skupaj s kolegico Wendy Boswell objavil študijo, kakšen čustveni učinek imajo tovrstna sporočila. Pregledala sta odzivni čas na prejeto sporočilo in kakšen ton je bil uporabljen v njem. Ko pridemo do sporočil z negativnim zvokom, nas še posebaj razjezijo, pravi Butts. Ko nas preplavi jeza, pa izgubimo fokus in strast do tistega, kar smo v tistem trenutku počeli. Zato imajo popoldanska oziroma večerna elektronska sporočila, zlasti tista negativno obarvana, moč, da nam uničijo celoten večer. Morda tudi jutro.

Na svetu pa obstajata dve vrsti ljudi, dodaja Butts: ena, ki skrbno loči zasebno in poslovno življenje, ter ne odgovarja na sporočila po delovnem času, in tista, ki ima pravo zmešnjavo, saj meša delo in zasebnost. Od takšnih lahko pričakujete sporočila tudi po koncu delovnika. V katero skupino spadate vi?

Oznake: ,
SPIRIT logo
MGRT logo
EU logo

Aktivnosti Zavoda mladi podjetnik, so.p., v okviru operacije “SIO-MP-2020-2022” sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

Vse za podjetje