Zaposleni vas lahko drago stane

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1G) je pričel veljati 13. marca in prinaša novost, ki je posebnega pomena za podjetnike. Po novem bo pravna oseba primorana dokazati, da je storila vse, kar je bilo mogoče, da ne bi prišlo do prekrška.
Zaposleni vas lahko drago stane

Zaposleni vas lahko drago stane (slika: sxc.hu).

Kdaj pravna oseba odgovarja

Pravna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil.

Pravna oseba pa, ne glede na ti dve določbi, ni odgovorna, če dokaže, da je bil prekršek storjen z namenom škodovanja pravni osebi ali z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.

Odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja

Pravna oseba je v primeru stečaja odgovorna za prekršek, ne glede na to, ali je bil prekršek storjen pred začetkom stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče globa, temveč le odvzem predmetov in premoženjske koristi. Če pravna oseba pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku preneha obstajati, se jo spozna za odgovorno, sankcije za prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo subjektu, ki je njen pravni naslednik, če je vodstveni ali nadzorni organ ali nosilec tega subjekta vedel za storjeni prekršek. Če tega ni vedel, se pravnemu nasledniku lahko izreče le odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi.

Pojmovanje odgovorne osebe

Da v praksi ne bi prihajalo do težav, je jasno opredeljeno, da je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe. Vrsta pravne podlage, po kateri oseba opravlja delo (denimo pogodba o zaposlitvi, o delu, mandatno razmerje, dogovor), ni pomembna za presojo njene odgovornost in se nanaša na neposredno storitev ali opustitev, ki je uresničila znake prekrška, kot tudi na pooblastitev za dolžno nadzorstvo.

Pomen dolžnega nadzorstva

Tako bo odgovorna (samostojno ali poleg navedene osebe) tudi oseba, ki izvaja dolžno nadzorstvo, s katerim bi se lahko prekršek preprečil. Če je za nastanek prekrška poleg prispevka neposrednega storilca odločilen tudi prispevek osebe, zadolžene za nadzorstvo, lahko za prekršek odgovarjata oba. Za dolžno nadzorstvo je odgovoren vodstveni oziroma nadzorni organ, razen če dokaže, da je bila odgovornost s pravnim aktom prenesena na drugo osebo (takrat bo v primeru prekrška odgovorna  slednja). V primeru da ima vodstveni ali nadzorni organ več članov, so za dolžno nadzorstvo odgovorni vsi, razen če dokažejo, da je bila odgovornost s pravnim aktom naložena le posameznim članom.

Postopek o prekršku

Dejanje, ki ga je izvršil podjetnik, ali pri njem zaposlena oseba, mora biti določeno v predpisu o prekršku – to je pogoj za pričetek postopka o prekršku. Opisi prekrškov so razkropljeni po zakonskih in podzakonskih aktih, njihovo natančno število ni znano, je pa precejšnje. Za podjetnike, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, bodo tako v primeru kršitev prišle v poštev prekrškovne določbe okoljskih predpisov, za podjetnike, ki zaposlujejo druge osebe, prekrškovne določbe predpisov s področja delovnega prava, za vse podjetnike pa ustrezne prekrškovne določbe davčne zakonodaje in 688. člena Zakona o gospodarskih družbah.

Vir: Verlag Dashöfer

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje